V tem tednu je Evropo pretresel poskus atentata na slovaškega premierja, ki ga je Robert Fico komaj preživel. Napadalec, ki je deloval sam, ni bil zadovoljen z razvojem političnih razmer v državi.
Matjaž Nemec (SD) napad Fica razume kot napad na demokracijo in svobodo ter čas za razmislek tudi politikov o načinu komunikacije in ostrine, ki jo uporabljajo. "Odgovorni moramo biti, na kakšen način naslavljamo sočloveka, na kakšen način komuniciramo tudi mi," je priznal, da imamo v Sloveniji kar nekaj primerov neprimerne komunikacije tudi s strani politikov. "Tukaj ni polov, vsi smo odgovorni za to," je odgovoril na vprašanje voditelja Uroša Slaka, na katerem političnem polu je tega več. "Lahko rečem, da zaznavam nekoliko več na ekstremni desnici, morda se ne bodo vsi z menoj strinjali, ampak mislim, da kaže v to smer," je dodal.
Za Zorana Stevanovića (Resnica) je Fico junak. Označil ga je za enega redkih suvererenističnih politikov v Evropi, ki razume nacionalne interese svoje države ter se bori proti "zeleni, farmacevtski, vojaški, LGBT in vse ostalim agendam, škodljivim za njegovo državo". "Gospod Fico je danes populist, Bruselj in države članice ga poznajo po ostri retoriki, po tem, da omejuje svobodo medijev. Vnesel je precej nemira v slovaško družbo, jo polariziral," pa dodaja Nemec.
"Ravno to so te etikete, populizem in podobno, ki nam rišejo tarčo na čelo," opozarja Stevanović, ki je prepričan, da se medijski linči ne bi smeli dogajati, da je to največja nevarnost politike. Z njim se ne strinja Nataša Sukič (Levica), ki pravi, da je bila tudi sama priča sovražnemu govoru v parlamentu. Spomnila je, da je poslanec SNS izjavil, da je treba dati "migrantu šus v glavo". "Ne recite mi, da to ni sovražni govor," je izpostavila. Poudarila je, da atentat ni način za reševanje sporov, "tudi če so politična nasprotja še tako velika". Tudi ona je obsodila napade na svobodo medijev.
"Vsako nasilje je nesprejemljivo, če pa pride do napada na predstavnika ljudstva, ki je bil izvoljen, pa to ni samo napad na demokracijo, ampak na vsakega državljana," je Peter Gregorčič (SLS) spomnil, da predstavniki ljudstva predstavljajo celotno državo, tudi tiste, ki jih niso volili. Poudarja, da je izjemno pomembno, da so politiki spoštljivi, saj so zgled vsem. "Nasilje je vedno izraz nemoči, imamo vedno več skupin, ki se čutijo neslišane. Politika mora naslavljati vse ljudi, mora jim dati vedeti, da jih sliši, četudi se z njimi ne strinja," pravi in dodaja, da to pogreša tako pri levih kot pri desnih. Zdi se mu pomembno, da morajo politiki naslavljati tudi tiste, za katere vedo, da jih niso volili, in da morajo tudi do njih gojiti spoštljiv odnos.
Sogovorniki se strinjajo, da mora biti retorika spoštljiva, niso pa se strinjali glede (ne)svobode govora in tega, k(d)aj je sovražni govor.
Je pošiljanje orožja Ukrajini prava rešitev?
Mnenja pa so se še bolj kresala glede vojne v Ukrajini. Fico je ustavil pomoč Slovaške Ukrajini, dejal je, da imajo Slovaki večje probleme, kot je vojna v Ukrajini. Tudi Stevanović vztraja, da bi morala biti Slovenija v tem primeru nevtralna. Pravi, da je praksa zadnjih dveh let pokazala, da vsako podpihovanje vojne s pošiljanjem orožja v Ukrajino pomeni samo to, "da naš denar izginja v oblakih dima pod ukrajinskim nebom". "Samo še več žrtev je, slovanski narod spravljamo na rob eksistence, čisto nič se ni spremenilo, odkar vodimo to politiko," je prepričan, da bi morali biti nevtralni, pridobivati zaupanje obeh strani in dati vse od sebe, da bi bili v tem sporu mirovni posredniki.
"Zadeve so precej kompleksnejše," odgovarja Nemec, ki zase pravi, da razmere dokaj dobro pozna, saj je Ukrajino večkrat obiskal. "Če bi nehali pošiljati orožje Ukrajincem, bi jih spravili v enak položaj, kot je to naredil Izrael nesrečnim Palestincem v Gazi. Bili bi goli, bosi, razoroženi," je prepričan, da ljudi v Ukrajini ne smemo pustiti takih. "Točno ta retorika kaže na to, da do vojn v svetu nikdar ne bi prišlo, če bi bili v njih udeleženi politiki in njihovi otroci," mu je oponesel Stevanović.
"Putinu smo dopustili, da je lomastil po Čečeniji, da je šel nad Gruzijo, da si je priključil Krim. Ni se ustavil, na koncu je napadel Ukrajino, izvedel je nedopustno agresijo na suvereno državo. Mislim, da je naša civilizacijska dolžnost, da Ukrajini tukaj pomagamo, saj imamo avtokrata, katerega v interesu je, da je Evropa neenotna, saj potem lahko avtokratski režimi v naši bližini širijo svoj vpliv," meni Gregorčič. "Če bi dopustili Putinu, da osvoji Ukrajino, potem bi prišli v svet, kjer bi zmagoval tisti, ki bo bolj grobo kršil pravila," dodaja, da si sam takega sveta ne želi.
Pot k miru ni še več vojne in še več orožja, ampak pogajanja, pa poudarja Sukičeva. Pravi, da Evropska unija nima prave strategije, saj se še bolj militarizira in celo napoveduje prehod na vojno ekonomijo, zvišuje proračun za oboroževanje. Meni, da bi morali za pogajalsko mizo pripeljati "dve velesili, ki sta v konfliktu in izvajata v bistvu na terenu v Ukrajini spopad med sabo", je izpostavila Rusko federacijo in ZDA. Ukrajina je po njenem mnenju žrtev, češ da se na njenih tleh dogaja "proxy" vojna. Strategija EU bi morala biti, da bi postala mirovna posrednica v blokovsko vse bolj razdeljenem svetu, meni. "Bolje je 1000 dni mirovnih pogajanj kot en dan vojne, ki odnaša življenja," je poudarila, da je pošiljanje orožja za Levico nesprejemljivo, čeprav sedi v trenutni vladi, ki podpira pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini. "Bodimo glasniki miru, ampak se bojim, da to ne bo dovolj," se strinja tudi Nemec, ki pravi, da kolegi iz baltskih in skandinavskih držav opozarjajo na morebitne Putinove ekspanzionistične težnje.
Kaj bo prepričalo volivce?
Evropske volitve so pred vrati, volivci bodo 9. junija odločali, komu vse bodo podelili mandat v Bruslju. Nemec si želi, da bi se volivci odločali "predvsem za Evropo". "Populizem, ekstremizem in nacionalizem se krepijo, v retoriki in dejanjih," je opozoril. Prepričan je, da je država lahko bistveno varnejša in boljša v EU kot zunaj nje. Stevanović pravi, da so oni edina alternativa, ki nudi ljudem varnost, svobodo, suverenost in samooskrbo. Sukičeva je naštela dosežke v vladi na področju minimalnih plač in pokojnin, boja za socialno državo in mirovne politike: "Edina parlamentarna stranka smo, ki nikoli ni pomočila prstov v marmelado, in nimamo niti enega korupcijskega škandala." Gregorčič pa je dejal, da je SLS edina stranka, ki se zavzema za slovenskega kmeta in podeželje. Evropski uniji pa očita, da je zavozila pri migracijah in zelenem prehodu ter neodzivu na "kadrovsko mesarjenje".
Celotno predvolilno soočenje četverice nosilcev list za evropske volitve si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.