'Nemčija je zakašljala in pri nas je že kar nekaj konkretnih bolnikov'

So bila svarila Volkswagna upravičena in smo na pragu domino efekta, ko bodo posledice padca prodaje avtomobilov začutili tudi drugi velikani in pa seveda tudi domala vsi dobavitelji?"Dejstvo je, da je Nemčija zakašljala in da se pri nas že da našteti kar nekaj konkretnih bolnikov," ugotavlja Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog. 

"Številke ne lažejo, en padec pri velikanu, kot je Volkswagen. Ta cunami ne bo šel kar tako mimo, leto 2025 bo zelo zahtevno za avtomobilsko sceno," pravi Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. 

Kako se še pravočasno odzvati? Minister Luka Mesec je že pred tedni obljubil t. i. krizno shemo. "Če krizo vidimo takrat, ko se še plazi okrog po Evropi, jo lahko preprečimo," je dejal. Kot je danes pojasnil, so prvi predlog poslali koalicijskim partnerjem, do konca leta bi ga morali sprejeti na vladi. Kako in kdaj bi torej država pomagala gospodarstvu?

"V primeru naravne nesreče, epidemije ali pa recesije. V teh primerih bodo lahko podjetja, ki ne bodo mogla zagotavljati dela vsem svojim zaposlenim, del zaposlenih zaposlila za krajši delovni čas. To bo pa subvencionirala država," je napovedal Mesec. 

Gre za ukrep po vzoru tistega, ki smo ga poznali v času covidne krize. Tudi zakon, ki ga pripravlja vlada, se nanaša na vse panoge v gospodarstvu. Četudi je ta hip, kot opozarja Trobiš, najbolj na udaru prav avtomobilska industrija. Nemške projekcije, koliko ljudi bi lahko ostalo brez dela v tem sektorju, so, poudarja, črnoglede."Tam je govora o 500.000 delovnih mestih, ki so povezana več ali manj z avtomobilsko industrijo po celem svetu," pravi Trobiš. 

In pod kakšnimi pogoji bi država sprostila finančno pomoč in subvencionirala ogrožena delovna mesta? "V osnutku zakona piše, da je recesija takrat, ko je na trgu več kot 70 tisoč, trenutno je brezposelnih na trgu okrog 44.000 ljudi," pove Mesec."Mi mislimo, da so ti kriteriji presplošni, kriza ni nujno, da je vsesplošna, kriza je lahko segmentirana, to pomeni enkrat je ena dejavnost v krizi, recimo avtomobilska industrija, potem je gradbeništvo, lesarstvo, zato bi bilo treba te zadeve segmentirati," meni Gorenšček. 

V Gospodarski zbornici sicer pozdravljajo odziv vlade in ministrstva za delo. Slednje naj bi bilo sicer že v sklepni fazi usklajevanja z Evropsko komisijo. Ko bo ta prižgala zeleno luč, pa bodo, obljublja minister, predvidoma v naslednjih tednih zakon uskladili še z vsemi socialnimi partnerji.