V petek so diplomatu Marjanu Šetincu zasegli računalnik, saj naj bi ugotovili, da je komuniciral s časnikom Dnevnik, ki je poleg beograjske Politike objavil zapisnik diplomatskega sestanka Mitje Drobniča (ta je medtem že odstopil) s predstavniki ZDA. Po objavi dokumenta, ki razkriva domnevne ameriške pritiske na Slovenijo, so na zunanjem ministrstvu sprožili interno preiskavo. Šetinc vpletenost zanika in zahteva javno opravičilo.
Ministrstvo za zunanje zadeve je vložilo tudi kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Iz Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da trenutno zbirajo obvestila, "s katerimi bi lahko potrdili ali zavrgli razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti." Zaseg računalnika diplomatu Šetincu je sprožil številna pomisleke o upravičenosti postopanja zunanjega ministrstva.
Poseg v zasebnost?
S primerom se ukvarjajo tudi v Uradu informacijskega pooblaščenca. Včeraj so na Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ) poslali dva nadzornika, da preverita, kako je bilo z obdelavo osebnih podatkov v primeru diplomata Marjana Šetinca, ki so mu uslužbenci ministrstva zaplenili računalnik in mu povedali, da je iz njegovih telefonskih razgovorov razvidno, da je komuniciral s časopisom Dnevnik.
Nadzornika informacijskega pooblaščenca sta o nadzoru MZZ opravila zapisnik, njune ugotovitve pa zaenkrat še niso znane. “Zunanje ministrstvo ima pet dni časa, da na zapisnik poda morebitne pripombe. Potem se bomo odločili o naslednjih potezah,“ je za 24ur.com pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Rok v katerem ima MZZ možnost, da poda pripombe, se izteče v ponedeljek 11. februarja opolnoči, tako da bodo izsledki inšpekcijskega nadzora znani po tem datumu.
Kopja se bodo sicer po mnenju pravnih strokovnjakov lomila med pravicami delodajalca do nadzora zaposlenih in ustavno pravico delavca do zasebnosti.
V interesu države?
Na zunanje ministrstvo smo posredovali vprašanje o tem, ali bodo na zapisnik inšpekcijskega nadzora podali pripombe, vendar na odgovor še čakamo. Sicer pa je minister Rupel včeraj pojasnjeval: "Kot veste, je prišlo do odtujitve dokumenta, ki je last ministrstva za zunanje zadeve in preiskovalci se trudijo, da bi prišli tej zadevi do dna. Jaz mislim, da je to v interesu javnosti, v interesu države, v interesu boljšega dela v prihodnje."
Drugačnega mnenja je pravnik Aleksander Čeferin, ki je o zasegu računalnika diplomata Šetinca za oddajo 24UR povedal, da so v tem primeru možne zlorabe, ker ''nihče ne ve, kaj so ti ljudje delali z računalnikom odkar so ga zasegli do takrat, ko ga bodo, ali so ga že, predali policiji.'' Če so obstajali razlogi za sum, da je Šetinc izdajal dokumente, bi morali to prijaviti policiji, ki bi lahko na legalen način zasegla računalnik.
Čeferin je še poudaril, da je MZZ posegel v temeljne človekove pravice diplomata Šetinca, če je preverjal njegove telefonske številke in dodal, da se telefonskih številk ne sme preverjati brez odredbe sodišča, tudi če je telefon last ministrstva.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.