Po Erjavcu Erjavec

Delegati in delegatke DeSUS so na kongresu zdajšnjemu predsedniku stranke Karlu Erjavcu dodelili še en mandat. Erjavca so od 175 delegatov, ki imajo volilno pravico in so se udeležili kongresa, podprli 104 delegati, njegovega protikandidata Franca Žnidaršiča pa je podprlo 70 delegatov. Za podpredsednici sta bili izvoljeni Marija Gjerkeš Dugonik in Ana Roza Hribar, za podpredsednika pa Valter Drozg.

"Ko sem po izvolitvi za predsednika stranke maja 2005 napovedal, da stranka v naslednjem sklicu parlamenta ne bo več najmanjša parlamentarna stranka, so se nekateri nasmihali, danes pa lahko ugotovimo, da je stranka četrta politična sila v državi. Pred štirimi leti je bila stranka v krizi. Komaj ji je uspelo doseči prag za vstop v parlament in ohraniti status parlamentarne stranke. Ne predstavljam si, kaj bi bilo, če praga ne bi dosegli. Zasluga za uspešnost gre vsem članom in delu organov dela stranke," je še pred tem dejal prvak stranke. 

Pretekli mandat, ko je bila stranka v koaliciji skupaj s SDS, NSi in SLS, je bil po Erjavčevi oceni dokaj naporen. ''Bili smo v koaliciji, ki nam ni bila blizu, ki ni imela programa, kot je naš, in ki ni bila naklonjena vrednotam NOB, ki so sicer ene temeljnih vrednot DeSUS.'' Kljub temu je stranki po njegovem uspelo ovirati napačen predlog enotne davčne stopnje, razprodajo najboljših slovenskih podjetij in umik države iz podjetij. Kot največji dosežek strankinega delovanja v koaliciji pa je izpostavil spremembo formule o usklajevanju pokojnin s plačami. "S tem smo vsaj ustavili drastično padanje pokojnin, kar je bil dosežek."

Stranka mora sicer po prepričanju njenega predsednika ostati demokratična, večje spremembe programa pa po njegovem niso potrebne. "DeSUS mora ostati varuh upokojencev, invalidov, žal pa tudi varuh delavcev, če želi uresničiti svoj program." Na koncu je na kongresu, kjer izbirajo tudi novo vodstvo, zagotovil, da bo stranka rasla in se krepila tudi v prihodnje.

Jože Pernat pa priznava strankin uspeh na volitvah, vendar je opozoril, da ji je podpora po volitvah začela upadati. Po njegovem je največji krivec za to ''dogajanje ob sestavljanju vlade, kjer smo bili priča predolgemu vztrajanju za zasedbo ministrstva za obrambo. Akterji tega dogajanja pri tem niso upoštevali splošnega mnenja v stranki v preteklem mandatu, da je zasedanje tega ministrstva za stranko najmanj primerno. Predsednik tudi sicer v javnosti ne sme vzbujati vtisa, da zasleduje svoj osebni interes''.

Srečko Korošec pa ni zadovoljen z delom poslanske skupine. Po njegovem je njeno delo v javnosti pokazalo, da "hlastajo po oblasti", ko se je hotelo "za vsako ceno priti v vlado". Vprašal je tudi, kje so pokojninski dodatki, ki jih je stranka obljubljala pred volitvami in vodstvo pozval, naj nemudoma pristopi k uresničevanju obljub volivcem. Proti kritikam na račun poslanske skupine je nastopil njen vodja Franc Žnidaršič, ki se poleg Erjavca poteguje za predsedniški stolček. ''Poslanska skupina ni zakuhala takratne godlje. Stranka si dela medvedjo uslugo, če se kritizira delo poslanske skupine," je bil ciničen.