'Nekoč smo bili enotni, danes smo razcepljeni'

Zbornik v slovenskem in angleškem jeziku je nastal na pobudo slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu v okviru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka in Inštituta dr. Jožeta Pučnika. V njem so svoje misli predstavili Lojze Peterle, tedanji predsednik slovenske vlade, Janez Janša, tedanji obrambni minister, Igor Bavčar, tedanji notranji minister, dr. Dimitrij Rupel, tedanji zunanji minister in Ivan Oman, tedanji član predsedstva Republike Slovenije. Evropska poslanca dr. Milan Zver in dr. Romana Jordan Cizelj sta zbornik na pot pospremila z urednikovim uvodom in epilogom.

Lojze Peterle je opozoril na poskuse zamegljevanja dogodkov okoli osamosvajanja Slovenije. Zato si želi, da bi prihodnje generacije vedele, za kaj se je pri osamosvajanju Slovenije šlo in kdo je bil nosilec tega projekta. Posameznike nerad izpostavlja, je pa omenil prvega vodjo Demosa dr. Jožeta Pučnika. Po njegovem ne gre prezreti tudi dejstva, da je veliko delo opravila takratna vlada, ki je imela v rokah ključno operativno funkcijo.

"Bili smo sposobni epohalnih sprememb. Danes očitno tega Slovenija ni sposobna, leta 1991 ni bilo konec zgodovine. Pred nami so izzivi, za katere je treba najti rešitve," je dejal Peterle.

Kot pravi, sprememba oblasti ni samo tehnično vprašanje, ampak je v Sloveniji še vedno paradigmatsko vprašanje. "In ko govorimo o bodoči zmagi, ne gre za romantiko in ne za ideologijo, gre spet za vprašanje, kako in katere skupne cilje bomo postavili za našo politično prihodnost," pravi.

Dejal je tudi, da je Demosova vlada v tistih letih dokazala, da misli na vse. "Nismo se osamosvajali samo za eno politično opcijo ali za kakšno posebno ime," je povedal. Za prihodnost pa pravi, da ne vidi boljšega navdiha za tisto, kar se mora v Sloveniji še zgoditi, kot je navdih slovenske pomladi.

Janša: Po plebiscitu se borimo za interpretacijo
Tedanji obrambni minister Janez Janša pa opozarja, da se je po rezultatu plebiscita za osamosvojitev Slovenije začel boj za interpretacijo. "Tisti, ki je imel močnejše zvočnike, je stvar peljal v smer, da slovenska osamosvojitev ni bila toliko realno, ampak bolj operetno dejanje," je dejal.

Vzporednico med časom osamosvajanja in sedanjostjo je povezal tudi glede opozoril glede odsotnosti alternative v državi. Z opozorili, da ni alternative za vodenje države, se po njegovem mnenju poskuša dajati ljudem vtis, da ni niti treba menjavati vlado niti iti na predčasne volitve.

Ta formula se je po njegovih besedah uporabljala že ob osamosvajanju Slovenije, ko se je iskala politična alternativa, novi obrazi, ko so nekateri "ponujali" nerealno alternativo – najprej so bili proti osamosvojitvi, nato so se zavzemali za samostojno državo v okviru nekakšne konfederativne Jugoslavije kot tudi za vstop celotne nekdanje države v Evropo, za kar v okviru takratnih razmer ni bilo realnih možnosti: ''Rdeče barve zvezd so le zamenjali za rumene,'' je še dodal.

Tudi Peterle se je odzval na nekatere trditve, da so vsi politiki enaki. "Če bi bili leta 90 vsi enaki, ne bi naredili nove države. Če pa bi bili danes vsi enaki, ne bi bili v takšni državi, v kakršni smo," je dejal.

Dimitrij Rupel je izpostavil večna nasprotovanja procesu demokratizacije oziroma osamosvajanja s strani organov oblasti in medijev. Rupel je kot primer navedel Temeljno listino, ki je bila protiutež Majniški deklaraciji in norčevanje iz takratne zunanje politike, ki naj ne bi bila sposobna doseči priznanja države. Po njegovem mnenju je ta odnos ostal vse do danes. ''Leva politična opcija bi rada naredila vse, da Janša ne bo zmagal,'' je izjavil.

Igor Bavčar se je v svojih besedah usmeril predvsem na uspeh Demosa oziroma takratne politike, pri čemer je bilo ob parlamentarni večini ključno zavzeto delo, jasni načrti in podpora ljudi. ''To je sposobnost politike, ki jo je treba negovati,'' je prepričan Bavčar.

57. številka Nove Revije kot nov slovenski evangelij
Članom predsedstva v času osamosvajanja države Ivan Oman pa je opozoril, da se velikokrat romantično govori o enotnosti Slovencev pred 20 leti in sedanji razdeljenosti.

Besede, ''da smo bili nekoč enotni, danes pa smo razcepljeni'', so sicer pravilne, a se po njegovem pozablja, da se je bilo treba takrat za enotnost potruditi, saj da so bile politične ovire velike. Izpostavil je 57. številko Nove Revije, za katero je dejal, ''da je kot nov slovenski evangelij pomenila neko luč na koncu temnega predora, ki je bil dolg 45 let''.

Po mnenju urednika zbornika in evropskega poslanca Milana Zvera ima publikacija posebno poslanstvo, saj bo lahko služila kot vir za tuje zgodovinarje, politike in druge. Zbornik je namreč dvojezičen, preveden je tudi v angleščino. "Ko danes prebiramo tuja dela, ki zadevajo dogodke izpred 20 let, večkrat zasledimo zelo površno oceno o Sloveniji, saj ni dovolj primarnih virov," je dejal. Poleg tega opozarja, da brez temeljitih in dobrih učbenikov ter spremenjenih učnih načrtov ne bomo poznali niti sami svoje najnovejše zgodovine. ''V prihodnje se bo situacija izboljšala, mi pa bomo opravili svojo nalogo, ker imamo radi Slovenijo,'' je še dejal.

Po en izvod zbornika bodo podelili vsaki splošni knjižnici v Sloveniji ter 12 bibliobusom. Ravnateljica Nuka Mateja Komel Znoj je izid zbornika pohvalila, saj gre za pomembna pričevanja glavnih akterjev: ''Ob branju sem dobila občutek narodovega sodelovanja. Upam, da se bo ta občutek še kdaj ponovil.''