
Bobra prepoznamo po ploščatem repu, plavalni kožici in velikih oranžnih sekalcih. Razširjen je po vsej Evropi ob rečnih dolinah, jezerih, močvirjih. Od prvega podatka v porečju reke Krke po izumrtju v 18. stoletju ga je danes mogoče najti skoraj po vsej Sloveniji. Trenutno so na voljo podatki iz rek in pritokov Krke, Sotle, Drave, Mure, Save, Dravinje ...
Zavarovana tako bober kot tudi njegov življenjski prostor
Bober je rastlinojed. Prehranjuje se z zelišči in vodnimi rastlinami, v zimskih mesecih objeda debla dreves. Njegov dom je brlog, sestavljen iz več sob, ki si ga izkoplje v brežino struge. Od vode se le redko oddalji za več kot 50 metrov.
V naravi je bober ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodotoke, zvišuje podtalnico, z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča. Z aktivnostmi ustvarja številna raznolika življenjska okolja, primerna za večji spekter živali.
Zavarovana vrsta pa je tako bober, tako kot tudi njegov življenjski prostor. Ker z jezom dvigne raven vode v vodotoku ter tako skrije vhod v brlog, je jez struktura, ki se je v naravi ne sme odstranjevati, opozarjajo na zavodu.
V poletno-jesenskem času bobri objedajo poljščine v obvodnem pasu polj, če so ta preblizu vodotokov, z gradnjo jezov povzročajo poplave na obvodnih zemljiščih gorvodno od jezu, s spodkopavanjem brežin in gradnjo večmetrskih kanalov v notranjost kmetijske površine pa povzročajo ugrezanje težke mehanizacije. Ker gre za zavarovano žival, je mogoče za škodo terjati odškodnino.

KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.