Nekdanji predsednik uprave se brani: 'Nimam denarja, da bi tožbo pokril'

Intereuropa je tožbo zoper nekdanjo upravo zaradi domnevno spornih vlaganj v Rusijo in Ukrajino vložila že januarja 2010, danes pa se stranke niso dogovorile. Sojenje se bo zaradi novih dokazov nadaljevalo konec avgusta.

Kaj jim očitajo?

Posebna revizija, opravljena junija 2009, je pokazala na nepravilnosti v zvezi z gradnjo logističnega centra Čehov v Rusiji. Intereuropa naj bi investicijo preplačala, nakup zemljišč in gradnja sta glede na podatke posebne revizije Intereuropo stala okrog 140 milijonov evrov.

Po besedah zagovornika Intereurope Mihe Kozinca je bila družba oškodovana tako pri izboru izvajalca projektne dokumentacije kot pri izboru izvajalca del pri Moskvi – posel je dobilo podjetje Riko. V prvem primeru je bilo nenavadno že to, da je pri izboru izvajalca dokumentacije sodeloval takratni predsednik uprave Andrej Lovšin, poleg tega pa niso bila razvidna merila za izbor ponudnika.

V primeru moskovskega projekta izbrani izvajalec ni bil najugodnejši, pa tudi cena je odstopala od obsega in vrednosti del, navedenih v projektu. Kozinc je med drugim opozoril na še eno po njegovem mnenju sumljivo okoliščino, in sicer da ko so si člani uprave in nadzornega sveta leta 2007 prišli ogledat gradbišče, so dela na njem že potekala, čeprav izvajalec še ni bil izbran.

Za škodljivo ravnanje sta poleg Lovšina po mnenju tožnika sokriva tudi preostala dva člana uprave, Lovšinov namestnik Zvezdan Markežič in delavska direktorica Ondina Jonke.

Lovšin prepisal svoje premoženje

Lovšin je krivdo zavrnil in medijem po koncu obravnave zatrdil, da je bil ruski projekt dober, da pri njem ni nastala škoda, kar bodo v postopku tudi dokazali s cenitvami, ter da je bil pravno zakonit posel, kar bodo dokazali s pravnim mnenjem.

Po Lovšinovem mnenju je tožba brezpredmetna in sam je predlagal, da se jo umakne, saj nima tolikšnih finančnih sredstev, da bi tožbo "pokril". Na vprašanje, na koga in zakaj je prepisal svoje premoženje, je Lovšin odgovoril, da gre za njegovo zasebno odločitev, da pa je to naredil "pred vsemi temi postopki".

Tako zagovornik Markežiča Konrad Plauštajner kot zagovornica Jonkejeve Darinka Pavlica pa sta zatrdila, da sta njuna varovanca kot člana uprave svoje odločitve sprejemala na podlagi poročil strokovnih služb in zunanjih sodelavcev, po katerih navedeni posli niso bili sporni.