Vodja gradbišč: Za zrušenje krivo v zid ukoreninjeno drevo, stolp se ne seseda

V Mariboru se je včeraj zrušil del znamenitega Čeligijevega stolpa, ki je eden redkih še ohranjenih stolpov mariborskega mestnega obzidja in hkrati edini izmed petih stolpov nekdanjega severnega dela obzidja.

Okoli 17.30 popoldne se je zrušil severovzhodni del spodnjega vogala stolpa, ki se sicer nahaja med Gregorčičevo in Slovensko ulico, nedaleč od stavbe Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.

Gasilci GB Maribor so bili o odkrušitvi zunanje kamnite stene stolpa obveščeni ob 18.05. Dodatno zavarovanje okolice objekta je izvedla dežurna služba podjetja Nigrad v sodelovanju s Službo za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje pri mariborski občini. O dogodku so bile obveščene pristojne službe, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje.

Danes sta bila na lokaciji statik Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Miran Ježovnik in operativni vodja gradbišč Goran Gabrovec, ki proučujeta razmere in pripravljata popis stanja.

Kot je za 24ur.com pojasnil Gabrovec, je vzrok za zrušitev tujerodna drevesna vrsta, ki se je ukoreninila v samo strukturo stolpa. "Sčasoma, ko je drevo raslo, so se debelile tudi korenine, ki so konstrukcijo tiščale narazen, posledica pa je bila zrušitev," je ponazoril vodja gradbišč in zanikal domneve, da naj bi se stolp sesedal ali pogrezal. Po njegovih besedah bodo s sanacijo pričeli zelo kmalu, morda že jutri, naj pa ne bi bilo nobene bojazni, kar se tiče varnosti.

Na občini so bili o tem obveščeni že včeraj, danes pa so si ogledali položaj in napovedali takojšnjo sanacijo.

"Del Čeligijevega stolpa se je najverjetneje sesedel zaradi dotrajanosti in neugodnih vremenskih razmer v letošnjem letu," je dopoldne sporočil podžupan Gregor Reichenberg, ki je v Mestni občini Maribor (MOM) odgovoren za arhitekturo in prostor.

Po njegovih besedah je župan Saša Arsenovič ob prejemu informacije takoj ukrepal in zahteval, da se škoda nemudoma sanira, saj se le tako lahko prepreči nadaljnja poškodba objekta oziroma povzročanje splošne nevarnosti v okolici.

Nekoč dom prve mariborske pivovarne, danes sameva in propada

Stolp kvadratne oblike so meščani zgradili med leti 1460 in 1465. Ime je dobil po mariborskih pivovarjih Tscheligijih, saj je v 18. stoletju v njem začela obratovati prva mariborska pivovarna. V preteklosti so mu pravili tudi Smodniški ali Črni stolp. Srednjeveška arhitektura se je do danes sicer ohranila, ne pa tudi vsebina in tako že desetletja stoji prazen v središču mesta. Vstop je izjemoma možen le v pritlično etažo, višje pa ne, saj so notranje stopnice porušene.

Danes tako brez funkcije sameva med novozgrajenimi stanovanjskimi bloki. Kar pa Mariborčane žalosti in jezi. "Odkar vemo, se - razen umetniške ograje - v stolp ni vlagalo popolnoma nič. Preprosto je že vsa ta stoletja takšen kot je, prazen, zapuščen in propadajoč. Ni čudno, da se del sesul, čas je naredil svoje," je za 24ur.com dejal eden od stanujočih v bližnjem bloku. Z njimi se je strinjala tudi naključna mimoidoča: "To kaže točno sliko, kako znamo v Mariboru dejansko ceniti našo kulturno dediščino."

Mariborska občina je v letih 1995-2000 sicer na območju med tem stolpom in bližnjim objektom Gambrinus načrtovala izgradnjo lutkovnega gledališča, pri čemer je želela v Čeligijevem stolpu postaviti muzej oziroma razstavišče lutk. V gledališke namene so takrat želeli uporabiti tudi ogromne kletne prostore pod Gambrinusom, po izbiri druge lokacije za lutkovno gledališče pa je občina klet prodala.

V letih 2010 in 2011 so bile aktualne ideje o večji investiciji na tem območju, ki bi vključevala obnovo stolpa za 'muzej penalistike' s prezentacijo srednjeveških mučilnih naprav. Po nekaterih zapisih je namreč stolp nekoč služil tudi za mučenje. Kot so leta 2017 pojasnili na občini, se je takratno mestno vodstvo o tem dogovarjalo z zainteresiranimi na mariborski pravni fakulteti, ni pa znano, zakaj so zamisel opustili.

Možnosti za preureditev stolpa v muzej ali razstavišče so sicer močno omejene. "Če bi želeli priti do vrha, potrebujemo stopnice, s katerimi pa bi večino prostora že porabili," je pojasnil vodja mariborskega ZVKD Srečko Štajnbaher.

Obdan z umetelno ograjo, ki jo obdaja - ograja

Leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK), so stolp označili z umetniško instalacijo kot poseben zgodovinski objekt v mestu. Arhitektki Aleksandra Gruden in Saba Skaberne sta okoli njega postavili posebno aluminijasto ograjo z vgravirano poezijo v Braillovi pisavi. V zadnjem času pa je bila tudi ta obdana z zaščitno ograjo in je tako izgubila namen.

To je bilo tudi vse, kar se je v zadnjem desetletju zgodilo s stolpom; kaj več pa nato ni bilo niti predvideno. "Čeligijev stolp je nepremični kulturni spomenik, vendar v proračunu za leto 2017 in 2018 za oživitev stolpa ni predvidenih sredstev," je v 2017 še dejala takratna občinska oblast.