Nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer suspendiran zaradi imenovanja Boštjana Škrleca

Na vrhovnem državnem tožilstvu so potrdili, da je nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer v suspenzu. Zaradi sodnega postopka, ki zoper njega teče na Okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva leta 2012, ga je sedanji generalni državni tožilec Drago Šketa suspendiral.

Začasna odstranitev z državnotožilske službe oz. suspenz je bila Fišerju izrečena v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, ki določa, da v primeru, če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek po uradni dolžnosti zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije, mora generalni državni tožilec državnemu tožilcu izreči začasno odstranitev iz tožilske službe, t. i. obligatorni suspenz.

Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi, so še pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. V primeru, da bi se postopek pred kazenskim sodiščem končal tako, da ni podlage za razrešitev, se suspenz odpravi. V času suspenza tožilec prejema nadomestilo plače, ki je enako polovici plače, ki bi jo prejemal, če bi delal.

Fišer je napovedal pritožbo na sklep o suspenzu. Kot je zapisal, suspenz ni upravičen. "Domnevno kaznivo dejanje ni bilo izvršeno pri izvajanju kazenskega pregona, temveč pri izvajanju upravnih pristojnosti tožilstva. Razlika je bistvena, saj prvo prizadeva bistvo tožilske funkcije, to je kazenski pregon, drugo pa ne," je pojasnil.

Fišer je leta 2012 tik pred nastopom nove vlade Janeza Janše predlagal imenovanje Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Škrlec je bil takrat državni sekretar pravosodnega ministrstva pod vodstvom Aleša Zalarja.

Na to imenovanje se je sprožil val očitkov o nezakonitosti, ki sta jih sicer Fišer in Zalar ves čas zavračala. Zadevo je v presojo med drugim vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je leta 2015 sporočila, da so pri nadzoru imenovanja Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva ugotovili, da sta Fišer in Zalar ravnala koruptivno. Zalar je v sodnem postopku, ki bi ravno ta teden moral steči na ljubljanskem okrajnem sodišču, tudi soobtožen skupaj s Fišerjem.

Državnotožilski svet je leta 2015 ugotovil, da predlog za imenovanje Škrleca za generalnega direktorja res ni bil skladen s tožilskim zakonom, vendar razrešitve Fišerja ni predlagal, ker da teža kršitve ni bila tolikšna, da bi to bilo umestno.

Zadevo je v presojo med drugim vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je leta 2015 sporočila, da so pri nadzoru imenovanja Škrleca ugotovili koruptivno ravnanje Fišerja in Zalarja. Slednji je v sodnem postopku, ki bi ravno ta ponedeljek moral steči na ljubljanskem okrajnem sodišču, tudi soobtožen skupaj s Fišerjem. V današnji izjavi je Fišer izrazil prepričanje, da se bo pred sodiščem izkazalo, da v tej zadevi ne gre za kaznivo dejanje. "Na odločitev sodišča čakam z mirno vestjo, saj sem globoko prepričan, da ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje," je dodal.

Tako Zalar kot Fišer sta zaradi poročila KPK vložila tožbo na upravno sodišče. Zadeva je romala vse do vrhovnega sodišča, ki je novembra 2016 pritrdilo odpravi ugotovitev KPK v tej zadevi.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je februarja na seji DZ opozoril, da se ustvarja vtis, da gre zadeva v smeri zastaranja. Po njegovih informacijah naj bi namreč zadevo najprej vodila državna tožilka Karmen Erčulj, ki je bila lani imenovana za sodnico, od nje pa jo je prevzela Manja Prezelj, ki naj bi kmalu izpolnila pogoje za upokojitev. Tako bo zadeva znova predodeljena, je opozoril.

Tudi na podlagi opozoril SDS je letos imenovani naslednik Fišerja, Drago Šketa, pred poletjem uvedel nadzor nad delom tožilstva v primeru Škrlec. Ali je nadzor zaključen in kakšne so bile njegove ugotovitve, še ni znano.

Škrlec medtem ni več zaposlen na vrhovnem državnem tožilstvu, saj ga je v začetku letošnjega leta vlada imenovala za slovenskega predstavnika pri evropskem tožilskem organu Eurojust.