Nekdanji član SDS s peticijo za odstop predsednika DZ. Stevanović odgovoril

Miha Brejc, ki je iz SDS izstopil leta 2012, je za STA povedal, da Zoran Stevanović ne bi smel biti predsednik DZ, saj ne spoštuje ustave in deluje v škodo države. "K razmisleku o peticiji me je spodbudilo, da ogromno ljudi, tudi novinarji, piše o tem, pa se nič ne zgodi. Mogoče je edini način peticija, da ljudje povedo, kaj si mislijo," je dejal. Slednje je po njegovih besedah tudi ena od parol Stevanovića, ki poudarja, da je treba dati moč ljudem.

"Mene zelo moti, da smo kot evropska demokratična država prišli do točke, ko najvišji organi države ne spoštujejo ustave, ko se predsednik vlade v bistvu norčuje iz ustavnega sodišča in tako naprej. To je izrazit primer nedemokratične politične kulture in na to je treba opozoriti," je prepričan Brejc.

S peticijo na spletni strani stevogohome.si želi spodbuditi tudi k razmisleku, "ali je kršitev ustave drugega človeka v državi, predsednika DZ, nekaj, mimo česar se lahko gre brez težav, ali je to vendarle alarm". Pobuda pa je po njegovih besedah tudi ogledalo politiki in predsedniku DZ.

Kakšne bodo posledice peticije, Brejc ni želel napovedovati, počakal pa bo na odziv ljudi in tistih, ki jim je peticija namenjena. Peticija bo odprta, dokler bo število podpisov raslo, je še dejal. Pod peticijo, ki so jo objavili dopoldne, se je v nekaj urah podpisalo okoli 1500 ljudi, do večera pa več kot 5000 ljudi.

Podpisniki peticije poleg takojšnjega odstopa Stevanovića zahtevajo še, da stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica na prvi seji DZ po poletnih počitnicah podprejo dnevni red seje in da na njej ustanovijo preiskovalno komisijo DZ o aferi Black Cube.

Brejc je spomnil, da so julija štirje ustavni pravniki na seji komisije DZ za poslovnik soglasno ocenili, da koalicija skupaj z Resnico krši ustavo, ker je dvakrat zavrnila dnevni red sej DZ, s čimer je preprečila ustanovitev preiskovalnih komisij DZ o aferi Black Cube in o obvodnem financiranju strank.

"Človek bi pričakoval, da, če v ustavi izrecno nekaj piše, se to spoštuje," je dejal. Stevanović je namreč na kolegiju predsednika DZ potrdil dnevni red, kamor sta bili uvrščeni točki o odreditvi preiskovalnih komisij DZ, naslednji dan pa je na seji DZ glasoval proti temu istemu dnevnemu redu, je spomnil. "Takega ravnanja po mojem v evropskem prostoru ni," je pristavil.

Predsednik DZ in vodja stranke Resnica se je naknadno odzval na peticijo in nam sporočil: "Gospod Brejc ima vso pravico izraziti svoje stališče in zanj iskati podporo v javnosti. To je del demokratične družbe, v kateri imajo različna mnenja svoj prostor."

In še: "V dosedanjem mandatu sem v izrazito polariziranem parlamentarnem okolju odgovorno vodil številne seje ter kolegije predsednika. Svojo nalogo razumem jasno: zagotavljati urejeno delo parlamenta, spoštovanje poslovnika in prostor za demokratično razpravo. Tako bom svoje delo opravljal tudi v prihodnje, mirno, odgovorno in osredotočeno na naloge, ki mi jih nalaga funkcija."

Predsednika parlamenta lahko sicer s položaja razreši le poslanska večina v državnem zboru, kar je opozicija že poskušala konec julija, a je bila za šest glasov prekratka. Med očitki Stevanoviću so opozicijske Svoboda, SD in Levica navedle kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji pa imajo skupaj 40 glasov.