Nekdanjemu sodniku Škobernetu zaradi neupravičenega zapora 20.000 evrov odškodnine

Milko Škoberne je bil prvi slovenski sodnik, ki je moral v zapor. Decembra 2013 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića.

Nato je bil decembra 2014 na mariborskem okrajnem sodišču obsojen še na polletno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe. Sodbo je potrdilo tudi mariborsko višje sodišče, a jo je vrhovno nato razveljavilo. Zgodba se je na ponovljenem sojenju ponovila, vrhovno sodišče pa je nato leta 2018 glede krive izpovedbe izdalo oprostilno sodbo.

Med prestajanjem so mu obe kazni združili. Del zaporne kazni, ki jo je prestajal na Dobu, se je tako nanašal tudi na kasneje razveljavljeno obsodbo zaradi krive izpovedbe. Februarja 2018, štiri mesece, preden ga je vrhovno sodišče oprostilo krive izpovedbe, je bil po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen na prostost.

Škoberne je nato državo leta 2021 tožil zaradi neupravičene obsodbe in nezakonitega prestajanja zaporne kazni in zahteval 44.000 evrov odškodnine. Kot je pojasnil na naroku februarja letos, je bilo njegovo več kot triletno bivanje za rešetkami zelo stresno, saj se je kot kazenski sodnik bal za življenje.

Državno odvetništvo je medtem na sojenju poudarjalo, da Škoberne zaradi kasneje razveljavljene sodbe o krivi izpovedbi ni dodatno v zaporu preživel niti dneva, saj je bil hkrati obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine, skupaj pa je v zaporu prebil le nekaj več kot tri leta.

Toda na ljubljanskem sodišču so po poročanju Dnevnika pritrdili Škobernetu, da je prestajal zaporno kazen za obe kaznivi dejanji hkrati, tako da se je del prestane kazni nanašal tudi na kasneje razveljavljeno obsodbo. Kot je v sodbi pojasnila sodnica Mojca Kanc, je bil glede na vsebino razveljavitve sodbe neupravičeno v kazenskem postopku in štiri mesece v zaporu.

"Pri enotni kazni ni mogoče natančno ločiti, koliko časa se pripiše enemu in koliko drugemu kaznivemu dejanju, saj se prestaja kazen za obe kaznivi dejanji hkrati, pri čemer pa ni sporno, da je tožeča stranka skupno prestala veliko več kot štiri mesece kazni," je navedla sodnica.

Država mu je sicer v preteklosti ponudila 1840 evrov odškodnine, kar pa je zavrnil. Ker se ni uspel poravnati z državnim odvetništvom, je vztrajal pri 31.000 evrih odškodnine za duševne bolečine zaradi nezakonite okrnitve pravice do osebne svobode in 13.000 evrih zavoljo duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime, sodnica pa mu je prisodila 20.000 evrov.