Četrto življenje Titovega Galeba, ki ni bil tako luksuzen, kot smo verjeli

Ladja Galeb, dolga 118 metrov, leta pozabljena in propadajoča, zdaj v reškem pristanišču simbolično začenja svoje že četrto življenje. "Zgodba se je začela že davnega leta 2006, ko je ministrstvo kulture razglasilo ladjo Galeb za hrvaško kulturno dobro. Potem se je mesto Reka vključilo v celotno zgodbo. Kupili so ladjo, ki je bila tedaj v ladjedelnici Viktor Lenac in začeli z vizijo projekta obnove same ladje, ki bo postala prva hrvaška muzejska ladja," pojasni župan Reke Marko Filipović.

Na ladji Galeb potekajo zaključna dela, zato nas na krov ne spustijo. Se pa zato v depoju muzeja mesta Reka dobimo z višjo kustosinjo Emo Makarun, ki nam razloži, kako je potekala obnova ladje: "Mi smo kot v igrici Tetris morali odstraniti do oblog vso ladjo. Spodaj so se nahajali in azbest in nekateri drugi materiali, ki niso dovoljeni in jih je bilo treba odstraniti. Vrnili smo potem restavrirane obloge, cele kabine smo znova sestavljali."  

Imeli so objavljen tudi javni poziv zbiranja predmetov ljudi, ki so včasih na Galebu službovali. Tako nam Makarunova pokaže del predmetov, ki jih bodo na ladjo kmalu vrnili. "Tu vidimo glavo Haileja Selassija in spomenik etiopskem partizanu. Govora je o dveh bronastih skulpturah, ki ju je delal naš poznani kipar Antun Avgustinčić in ki sta bili namenjeni Etiopiji. Pa album kapitana Šepića, Opatijčana, ki je bil kapitan dolgo let. Skozi samo raziskovanje smo spoznali dva kapitana. Kapitana Kljajića in kapitana Šepića, ki sta nama dala veliko materiala iz svoje zasebne zakladnice, ki sta jo zadržala, in fotografije iz časov dela na ladji."

Ladjo Galeb vsi zelo dobro poznamo po Josipu Brozu Titu, vendar je njena zgodovina zelo dolga razlaga avtor knjige Galeb – brodopis oz. opis ladje Edi Jurković. "Ladja je začela svoje življenje kot ladja za prevoz banan. Bila je hladilna ladja. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bila spremenjena v pomožno križarko za italijansko mornarico. Kot taka je doživela prvo potopitev, nakar je bila obnovljena. Leta 1943 jo je prevzela nemška mornarica. Leta 1944 je doživela drugo potopitev in spet bila obnovljena. Ista ladja, ko jo je britanska vojska dvakrat potopila, je tretjič z vsemi častmi vplula v London z Josipom Brozom Titom na palubi. Pričakal ga je Winston Churchill, pričakala ga je kraljica Elizabeta II. in to je dober prikaz, kaj vse je ta ladja preživela."  

Ladja Galeb je znana tudi kot ladja miru in je bila od leta 1952 do 1980 Titova plavajoča rezidenca. "Ladja je začela pluti na relaciji Jugoslavija–Egipt–Indija–Burma–Indonezija. Večkrat je plula na tej relaciji in to so bili tako imenovane Titove poti miru, ker je Tito, ko je rekel ne Hitlerju in Stalinu, našel neko rešitev v temu, da poveže neuvrščene države. To je bila tako imenovana tretja pot oz. gibanje neuvrščenih, kjer je on zbral velike državnike od egiptovskega predsednika Naserja do indijskega predsednika Nehruja do indonezijskega Sukarna."

Čeprav so mnogi govorili, da je bil Galeb Titova luksuzna jahta, Jurković temu oporeka: "Celotno pohištvo in ureditev ladje so bili skromni. To se bo videlo tudi sedaj, ko bo razstava, tako da se ne more zares govoriti o nekem velikem luksuzu. V javnosti se je veliko govorilo, da so bile na ladji poznane osebe iz sveta estrade. Od Sofije Loren, Liz Taylor in tako dalje. Jaz sem med raziskovanjem podatkov ugotovil, da to ni res. Vsi ti igralci in igralke, ki so se družili z Titom, niso bivali na ladji Galeb, ampak so bivali na njegovih manjših jahtah Podgorka in Jadranka."

Obnova ladje, ki bo imela poleg muzejskega dela še hostel, restavracijo in kavarno, je stala 12,4 milijona evrov, delno pa je bila financirana iz evropskih sredstev.  

Reški župan Filipović napoveduje odprtje še v prvi polovici letošnjega leta: "In veliko dogajanja, aktivnosti, predstavljanje knjig, nameravamo imeti tudi letni kino na sami palubi. Niz aktivnosti, ki se bodo navezovale ena na drugo. In tako omogočiti to njegovo četrto življenje v samem srcu Reke." Kjer bodo multimedijsko in interaktivno stalno razstavo plavajočega muzeja sestavljale štiri osnovne tematske enote, ki bodo razporejene po vseh palubah Galeba in tako zaobjele njegovo bogato zgodovino.