Nekaterim otrokom je prvi dom zapor

Nekateri so na kriva pota zašli zaradi težkih razmer, v katerih so odraščali, iz lastne stiske, spet drugi so s kaznivimi dejanji iskali bližnjice do ugodja, tretji pa, na žalost, z nasiljem reševali medosebne stiske in težave.

In četudi sem že nič kolikokrat obiskala slovenske zapore, tako moške kot tudi edini ženski zapor na Igu, sem ob tokratnem obisku ženskega zapora na Igu ob srečanju z zaprto žensko tudi sama ostala odprtih ust.

V vežo zapora prikoraka mlajša ženska, kasneje mi pove, da ima 32 let. Malce 'okrogla' je, a ko bolje pogledam, vidim, da z razlogom. Visoko noseča ženska je to, ki ima le nekaj dni po našem snemanju rok poroda. Govori zelo tiho, redkobesedna je, iz nje moram kar vleči besede. Vprašam jo, če se me morda boji, pa reče, da ne, da je vedno tako tiha. Svetovalka, pedagoginja v zaporu Anastasia Živkovič mi pove, da ima že ugodnosti in da lahko pogovor z njo posnamemo zunaj zapora. Zato se odpraviva v prijeten park le nekaj metrov stran od težkih vrat, ki za ženske pomenijo ločnico med zaporom in svobodnim življenjem. Usedeva se za klop, ki je postavljena pod drevesa, ki nama nudijo prijeten hlad v zelo vročem dnevu.

Zaprta ženska mi pove, da je v zaporu od lanskega maja, zakaj, pa ne želi izdati. Doma ima namreč še druge otroke, stare od 8 do 15 let, in ne bi želela, da imajo zaradi njenega nastopa na televiziji še dodatne stiske. Veliko ljudi, ki konča v zaporu, moških in žensk, ima doma družine in lastne otroke, za katere so do prijetja tudi skrbeli. Zlasti ti otroci, ki nikakor niso povezani z dejanji staršev in nimajo nobene odgovornosti za to, so največje žrtve. Težko si je predstavljati, kako se počutijo, ko gledajo svoje starše oditi v zapor ali ko kasneje hodijo tja na obiske k  svojim staršem.

'Prizori, ko se otroci poslavljajo od svojih mater v zaporu, so zelo težki'

Našo sogovornico otroci redno obiskujejo v zaporu. Namesto na izlet se tako z Dolenjske dvakrat na teden odpeljejo na Ig.  Na začetku so mamo obiskovali v tesni, le nekaj kvadratnih metrov veliki sobici v pritličju zapora, zdaj pa ima obsojena mama že možnost prostega izhoda do pet ur in jo tako mahnejo v bližnjo okolico. Včasih okoli jezera, včasih tudi v Ljubljano na sprehod ali sladoled, ko se za tistih nekaj ur zdi, da so običajna družina, tako kot so bili  nekoč. A kaj, ko je treba pred iztekom petih ur, tako kot dobro poznana pravljica o Pepelki, mamo odpeljati nazaj v zapor, otroci pa se z očetom odpravijo domov. Živkovičeva še pove, da so to zelo težki prizori, ko se otroci poslavljajo od svojih mater, predvsem ko gre za mlajše otroke, saj ne razumejo, zakaj mora mama ostati v tej stavbi, oni pa gredo stran od nje: "To so res velike stiske in pomagamo, kolikor lahko. V zavodu je psihologinja, ki pomaga s pogovorom, pedagogi, tudi pravosodni policisti so vedno na voljo za pogovore, za osebe, pri katerih se stiska poglobi in pojavi tudi kakšna duševna bolezen, pa poskrbi psihiater."  Zaprte imajo možnost tudi klicati domov po Skypu, a vedno je obsojeni (mama ali oče) tisti, ki kliče domov, v obratno smer to ni možno. Če je otrok denimo v neki stiski, jo mora reševati doma, s tistimi, ki skrbijo zanj, kajti mame ali očeta v trenutku, ko se pojavi neka težava, ne more kar tako poklicati ali obiskati.  

To so težke preizkušnje in izkušnje za vso družino. Naša sogovornica je povedala, da zelo trpi, te izkušnje ne želi doživeti, zato je neomajna: "Nikoli več se ne bom vrnila v zapor." Ni pa ona prva nosečnica, ki se je znašla v zaporu. 

No, če smo natančni, je v zaporu zanosila. Kako je to mogoče, bomo pojasnili v današnjem prispevku v oddaji Svet na Kanalu A. Rodila bo v porodnišnici, kamor jo bodo, ko bo čas, odpeljali pravosodni policisti. Po bivanju v porodnišnici pa jo bodo prav tako pravosodni policisti odpeljali nazaj v zapor, kjer bo svojo kazen prestala do konca z novorojenko. Zaupala nam je, da nosi punčko.

Za skrb in nego novorojenca v zaporu je odgovorna mama, vse potrebno priskrbi zapor sam

Živkovičeva nam je še razkrila, da bodo imeli v kratkem v zaporu kar tri novorojenčke, kar si je res težko predstavljati. Za skrb in nego otroka je sicer v teh primerih odgovorna mama, a vse potrebno priskrbi zapor sam. Mame imajo na voljo tudi medicinsko pomoč, patronažna sestra pride v zapor, če imata otrok ali mama zdravstvene težave, pa jih po pomoč v zunanjo zdravstveno ustanovo vselej odpeljejo pravosodni policisti. To jim omogoča Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, kjer v 62. členu piše: "Obsojenkam, ki so noseče ali ki so rodile med prestajanjem kazni zapora, je zagotovljena ustrezna zdravniška nega in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se odda v sporazumu z materjo njegovemu očetu ali sorodnikom." Če to ni mogoče, pa za otroka poskrbi center za socialno delo, praviloma ga oddajo v rejo. V določenih primerih lahko otrok v zaporu ostane celo do drugega leta starosti, to pa v primeru, če bo mama v tem času prestala zaporno kazen, oziroma če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi.