Pavlinič Krebsova: Razlogov za stavko ni

Del sindikatov javnega sektorja je za 27. september napovedal stavko. Ta datum je na današnji seji določil stavkovni odbor, ki ga vodi Dušan Miščević. Kot je pojasnil, se je za stavko izreklo 17 od 22 sindikatov pogajalske skupine Janeza Posedija. Trije sindikati se še niso dokončno izrekli, a po njegovem gre najverjetneje pričakovati, da se bodo tudi ti pridružili stavki, medtem ko dva sindikata od vsega začetka ne sodelujeta pri stavkovnem odboru.

Stavkovne zahteve, ki bodo odvisne od odločitev vlade, bodo sporočili do 9. septembra, je še napovedal Miščević. Stavka, ki bo po njegovih napovedih zajela okoli 80.000 zaposlenih v javnem sektorju, bo potekala do sklenitve sporazuma z vlado o tem, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev stavke. Ob stavki se tako lahko zgodi, da bodo civilna letala ostala na tleh, trgovine bodo brez svežega mesa, na meji bodo kolone tovornjakov, policisti pa ne bodo pisali kazni.

Na kakšni točki bi bili pripravljeni popustiti in stavko prekiniti, Miščević ni želel razkriti. Sindikati sicer pričakujejo, da bo vlada pristopila k pogajanjem s stavkovnim odborom, saj "če najdemo rešitev, normalno da stavke ne bo", dodaja Miščević.

Pavlinič Krebsova: Malo smo popustili

Vlada je danes že obravnavala novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, a razprave ni zaključila, pač pa bo z njo počakala do ponedeljka, če se za podpis aneksa h kolektivni pogodbi ne bo odločila zadostna večina sindikatov.

Kot je po seji povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, je vlada pripravljena nekoliko popustiti pri vprašanjih usklajevanja plač z inflacijo in napredovanj. Po novem predlogu naj bi se leta 2012 plače delno uskladile z rastjo cen življenjskih potrebščin v primeru, da bo inflacija presegla dva odstotka. Po sedanji rešitvi bi do uskladitev prišlo pri 2,5-odstotni inflaciji. V letu 2011 pa splošne uskladitev plač ne bi bilo. Popustili so tudi pri napredovanjih – v letu 2011 po novem predlogu napredovanj sicer ne bi bilo, v letu 2012 pa bi pred pripravo proračuna ugotovili, ali bi napredovanja lahko dopustili.

Posedi pravi, da ti popravki v predlaganih ukrepih ničesar ne spremenijo. Jasno so povedali, da ne pristajajo na zniževanje plač in da želijo ohraniti neko minimalno dinamiko odprave plačnih nesorazmerij. Če tu ne bo možen prav nikakršen premik, predlogi zanje ne bodo nič bolj sprejemljivi, kot so sedaj.

'Za stavko ni razlogov'

Pavlinič Krebsova tudi meni, da imajo sindikati, ki se niso uradno udeleževali pogajanj, problem notranje razklanosti na točki, ko polovica vztraja, da se ne sme znižati plač, polovica pa vztraja pri odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi to dosegli, bi se morala vlada dodatno zadolžiti, vlada pa resno ocenjuje, da zdaj ni čas za to. "Ocenjujemo, da resnih in razumnih razlogov za stavko ni. Pozivamo vse sindikate, naj še enkrat premislijo in se nam v ponedeljek pridružijo pri podpisu. Druga rešitev je zagotovo manj ugodna. Stavke si ne želimo, a drugega nam ne preostane."

Poudarila je tudi, da se pojavlja veliko neresnic – največja je ta, da bo s predlagano novelo zmanjšan socialni dialog. "Predlagana ureditev je popolnoma taka, kot jo imajo vse članice EU. Osnovni plačni sistemi so urejeni v zakonih, ostale zadeve pa so predmet socialnega dialoga,“ je še pojasnila.

'Odločili smo se za manjše zlo'

Na drugi strani pa Sindikati Konfederacije javnega sektorja Slovenije (KSJS) – z izjemo Policijskega sindikata Slovenije – aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in spremljajoči dogovor nameravajo podpisati. Da bi se za to morda odločil še kateri od drugih sindikatov, pa vladi predlagajo, naj iz predvidene splošne zamrznitve plač izvzame zamrznitev napredovanj.

Odločali so se med dvema slabima možnostma in se odločili za podpis aneksa in dogovora, kar je predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvone Vukadinovič označil kot "manjše zlo".

Z aneksom in dogovorom bi plače za dve leti zamrznili. Sicer je vlada napovedala sprejetje novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero bi ukinili tarifne dele kolektivnih pogodb. Kot je na današnji novinarski konferenci konfederacije poudaril njen predsednik Branimir Štrukelj, bi to pomenilo tudi kršitev mednarodnih pogodb. Pri tem je izpostavil konvencijo mednarodne organizacije dela, ki govori o potrebi po spodbujanju in širjenju socialnega dialoga v javnem sektorju in ne o njegovem omejevanju, kar vlada s spremembo zakona počne. Vlada je po njegovem dolžna narediti vse, da se ohrani veljavni sistem kolektivnih pogodb. Ob tem pa druge sindikate, ki podpis aneksa in dogovora zavračajo, poziva, naj spet razmislijo, ali ni najpomembneje, da se kolektivne pogodbe ohrani.

"Jemanje 20 let stare pravice, da javni uslužbenci in uslužbenke vplivamo na svoje plače, pomeni vrniti se pred demokratične spremembe in iz javnih uslužbencev delati brezpravno rajo, ki ne more odločati ali soodločati o osnovnih elementih in pogojih dela," je poudaril Štrukelj. V tem primeru pa bi tudi v konfederaciji razmišljali o stavki. Poudaril je tudi, da je v tej državi v tem trenutku potrebna predvsem solidarnost. "Ustaviti je treba vladajočo paradigmo, ki pravi, da je treba doseči zase vse, tudi če okrog tebe vsi drugi pomrejo," opozarja.

Pridružuje se mu tudi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar. Kot je dejala, je pri odločitvi njihovega sindikata prevladalo stališče solidarnosti ne le do drugih delavcev v Sloveniji, ampak tudi do uporabnikov. Po njenih besedah so razmišljali, po kateri varianti izgubijo manj. V primeru sprejetja novele plačnega zakona namreč izgubljajo nepoznana dejstva: "Ne vemo, kaj bo vlada odločala in kako bo kreirala politiko plač," pravi Mlakarjeva. Ob tem pa po njenih besedah že danes vedo, da bi s tem izgubili vsaj obetani izplačili za odpravo plačnih nesorazmerij.

Da so se odločili podpisati aneks in dogovor, so danes povedali predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva, Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze in Sindikata delavcev v pravosodju Slovenije.