FOTO: Prešernova nagrada pesniku in dirigentu

Na predvečer kulturnega praznika so v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade, najvišja priznanja za področje umetnosti in kulture. Letošnja prejemnika sta pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut.

Nanut že dolgo pripada ne le slovenski, ampak vsej umetnosti na svetu. Velja za enega najboljših dirigentov, posebej kadar dirigira dela znanih avtorjev. Sodeluje z okoli 200 orkestri po vsem svetu. V slovensko glasbeno zgodovino pa se je vpisal tudi kot umetniški vodja slovenskega okteta.

Pridih po morju pa nagradi letos daje pesnik Miroslav Košuta, ki mu pravijo tudi zadnji mornar naše poezije. Njegovo delo je v večini vezano na Trst, kjer je med drugim dolga leta vodil tudi slovensko gledališče, znan pa ni le po običajni poeziji, ampak je tudi pomemben avtor pesmi za mladino. Njegova besedila pa poznamo tudi iz zimzelenih popevk. Kot pravi sam, to nagrado jemlje tudi kot priznanje za njegov rodni Trst.

Košuta je v zahvalnem govoru dejal: "Življenje je za mano. Trdo, strmo in neprizanesljivo. Zahvaljujem se za priznanje, ki mi potrjuje, da ga je bilo vredno živeti!"

Košuta je nekaj besed namenil meji, ki naj je ne bi bilo, a je še vedno zakoreninjena v "slovensko telo". Po njegovih besedah "narod, ki ne varuje in vzdržuje svojih manjšin zunaj državnega okrilja, ker zaupa Evropinemu smehljaju, izpostavlja nevarnosti sebe, svojo integriteto in svojo suverenost".

Ponovil je, da v zamejstvu marsikdaj pogrešajo varno zavetje domovine. "S tem izražam potrebo po občutenju Slovenije kot celote, kot države, kot matice. Posamične opredelitve ministrov, ustanov ali medijev ne smejo vplivati na temeljni odnos do naših problemov in temeljnih narodnih interesov. Košuta je obudil Prešernovo rotitev - "edinost, sreča, sprava, de oblast in z njo čast, ko pred spet naša boste last."

Nanut se je za priznanje zahvalil v svojem slogu, z manjšim koncertnim vložkom. Pod Nanutovo taktirko so simfoniki odigrali skladbo ruskega skladatelja Mihaila Glinke z naslovom Ruslan in Ljudmila.

Nagrajenci Prešernovega sklada

Nagrajence Prešernovega sklada so na proslavi predstavili z video portreti. Med letošnjimi nagrajenci je tudi igralka Janja Majzelj, ki zase pravi, da ji je težje živeti kot stati na odru. V umetniških portretih so na kratko predstavili tudi delo ostalih Prešernovih nagrajencev - pisatelja Emila Filipčiča, glasbenika Zlatka Kaučiča, oblikovalca Jureta Miklavca, tenorista Branka Robinšaka in ilustratorke Lilijana Praprotnik Zupančič.

Proslavo z naslovom "L'art pour l'artiste - Umetnost umetniku" je zasnovala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric. V preobleki grškega boga gora in gozdov Safirja jo je povezoval Blaž Šef. V vmesnih igranih vložkih se je spraševal o smislu umetnosti. Eden od odgovorov na njegova provokativna vprašanja je bil: "Safir! Umetnost ni tu, da bi svet očistila njegove umazanije, ampak zato, da jo pokaže!"

'Kultura za Slovence prvi uveljavitveni prostor'

Na predvečer kulturnega praznika je Odbor Državnega zbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino v preddverju velike dvorane DZ organiziral prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika.

Uvodoma je navzoče nagovorila predsednica odbora Majda Potrata, ki je poudarila, da odbor ob slovenskem kulturnem prazniku že tradicionalno pripravi kulturni dogodek in s tem pove, kako globoko je v slovenski narod zapisana kultura. Kultura je po besedah Potrate njen prvi konstitutivni element. Tudi drugi narodi častijo kulturo, vendar pa je bila kultura za Slovence prvi uveljavitveni prostor.

Dodala je, da bo imela naša država prihodnje leto evropsko prestolnico kulture in slovenski parlament bo znova obravnaval nacionalni program za kulturo, na novo pa bo napisan nacionalni program za jezikovno politiko.

Navzoče je nagovoril tudi predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki je med drugim dejal: "Kultura predstavlja bistvo človekovega razvoja in civilizacije. Kultura ne pomeni le umetnosti in kulturnega ustvarjanja, ampak je bistveno več. Obsega vrednote, prepričanja, običaje, tradicijo in dosežke neke družbene skupnosti. Je tudi način, kako se v vsakodnevnem življenju vedemo, kakšne odnose gojimo drug do drugega, je način komuniciranja ... "

Predsednik Türk s predstavniki manjšin

Predsednik republike Danilo Türk je pred kulturnim praznikom danes tradicionalno sprejel predstavnike slovenske manjšine v sosednjih državah, s katerimi se je pogovarjal o njihovih težavah in o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Strinjali so se, da je slednji pomemben, so pa nekateri menili, da ta sintagma ne ustreza več sedanjim razmeram.

Türk je uvodoma izpostavil splošno izboljšanje politične klime v odnosih s sosednjimi državami. Dejal je še, da so nekateri problemi zgodovinski, tako kot na primer asimilacijski pritiski. Po drugi strani pa so po njegovem za odnose obremenilne tudi "težave, ki izhajajo iz Ljubljane"; kot je pojasnil, gre za "razprave in zdrahe, ki povzročajo glavobole v Sloveniji in zamejstvu". Tudi nanje moramo paziti in verjetno bi se morali vsi skupaj potruditi, da prevladajo zrelost in zdrav razum in racionalnost ter da se zavrnejo razne "konstrukcije", meni predsednik.

Projekt skupnega prostora po besedah predsednika republike ostaja velika ideja, glede katere je bilo že veliko narejenega, je pa mogoče storiti še marsikaj. Türk je tudi predlagal razpravo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru kot domoljubni temi, ki bi jo lahko organizirali še letos.

V času okoli kulturnega praznika se po vsej Sloveniji zvrsti vrsta kulturnih prireditev, razstav in koncertov. Prav 8. februarja pa svoja vrata brezplačno odpre večina muzejev, prav tako so večinoma brezplačni ogledi kulturnih dogodkov.