Letošnja zima je zelo topla, vse več pa je tudi informacij, da zaradi visokih temperatur medvedi ne počivajo. Tako jih videvajo vsepovsod: decembra tudi med sprehodom po avtocesti, na valentinovo pa tudi v gozdovih na Notranjskem.
Nenavadno? Niti ne, pravi vodja Oddelka za gozdne živali in lovstvo Marko Jonozovič.
Medvedi ponavadi odidejo na zimski dremež ob nastopu zimskih razmer – znižanje temperature, snežne padavine in podobno. To je običajno v drugi polovici novembra ali začetku decembra. Iz brlogov prihajajo spomladi, in sicer konec marca ali aprila. Zadnje iz brlogov pridejo medvedke s tisto zimo poleženimi mladiči, in sicer celo v drugi polovici maja.
Dremež in ne spanje
Medved zimo predremlje in nikoli trdno ne spi, razlaga Jonozovič. Glede na vremenske razmere, kot je na primer otoplitev, lahko večkrat za kratek čas zapusti brlog ter se vanj nato spet vrne, in sicer zaradi znižanja temperatur, snežnih padavin.
Nekateri sploh ne odidejo na dremež
Nekateri medvedi pa sploh ne odidejo na dremež in se celo zimo potikajo okoli, poudarja Jonozovič. "Takšnih medvedov je malo, a obstajajo. Letošnja zima je sicer res nekoliko nenavadna po svojem poteku (stalno menjavanje (pre)toplega vremena in krajših hladnejših obdobij, malo padavin), a posebnih sprememb v obnašanju medvedov nismo zasledili, smo pa v stalnih stikih z upravljavci lovišč (lovske družine, lovišča s posebnim namenom – 10 teh je v naši sestavi) in terenskim kadrom na Zavodu za gozdove Slovenije," pravi naš sogovornik.
Če ga iščeš, ga tudi najdeš
Veliko je tudi ljudi, ki te dni srečujejo medvede na prostem. A če jih iščeš, jih boš tudi našel. Obstajajo namreč organizirani pohodi, ki vodijo po medvedjih poteh. Da na tovrstnem pohodu srečaš medveda, ni nič nenavadnega, saj si ga tudi aktivno iskal. Jonozovič poudarja, da tovrstno dokumentiranje ne pove dosti o splošnem obnašanju medvedov v letošnji zimi in povečani pojavnosti, pač pa le ponazarja enkraten dogodek skupine pohodnikov.
So bolj nevarni, če so pozimi aktivni in ne dremljejo?
"V tem zimskem obdobju medvedi niso nič bolj "nevarni"," je poudaril vodja Oddelka za gozdne živali in lovstvo.
"Medvedi sami po sebi niso nevarne živali, ljudi nikoli ne lovijo za svoj plen. Nevarne situacije med človekom in medvedom nastanejo le poredkoma," je še dodal.
Kako ravnati, če srečate medveda?
Ob srečanju z medvedom je najbolj pomembno, da ostanemo mirni in presodimo situacijo, je zapisano v zloženki z nasveti, kako ravnati ob srečanju.
Ko medved zazna človeka, sta najpogostejši reakciji sledeči: medved takoj zapusti območje, v večini primerov, še preden zaznamo njegovo prisotnost. Medved se dvigne na zadnje noge, da preveri okolico. S to držo ne izkazuje napadalnosti. Opozorite nase z mirnim glasom. Medved bo tako zaznal bližino človeka in se umaknil.
Medvedi v Evropi napadejo človeka le, kadar se zaradi strahu ali občutka ogroženosti temu ne morejo izogniti. Če na daleč opazite medveda, se počasi umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Nikoli ne tecite!
Sicer pa je dobro vodilo, da jih ne iščete in ne vznemirjate.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.