Kdo bo vodil Ljubljano?

Zoran Janković, ki je trenutno še vedno župan Ljubljane, bo to funkcijo opravljal še 14 dni, torej do konstitutivne seje novega parlamenta. Takrat mu bo predsednik države Danilo Türk najverjetneje podelil mandat za sestavo nove vlade.

Ljubljano bo potem začasno vodil eden od petih podžupanov, a to zagotovo ne bo Jani Möderndorfer, saj je postal poslanec. Ostanejo pa še Jadranka Dakič, Janez Koželj, Tjaša Ficko in Aleš Čerin. Jankovićevo mesto bo najverjetneje zasedel ravno slednji.

Konec marca ali v začetku aprila pa se bomo Ljubljančani odpravili na lokalne volitve, na katerih bomo izbirali novega župana. O kandidatih se še ne govori, saj se še vsi ukvarjajo s povolilnimi obveznostmi. A najlažje bo zagotovo delovati županu, ki bo prišel iz vrst Liste Zorana Jankovića, je poročala novinarka 24UR OB ENIH Eva Kobe. Jankovićeva lista ima namreč v mestnem svetu absolutno večino, zato bi imel župan iz katere druge stranke precej oteženo delo. Več o kandidatih, ki bi lahko v prihodnje vodili Ljubljano, bo znano v času božiča.

Bodo sedeli na dveh stolčkih?

Čeprav so se pojavila tudi namigovanja, da se župani, ki so bili izvoljeni v parlament, enemu stolčku ne mislijo odpovedati in da bo zaradi tega Skupnost občin Slovenije (SOS) po potrditvi mandatov poslancem na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o poslancih, pa je predsednik SOS in župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar navedbe zanikal. Kot je zatrdil, zaenkrat takega sklepa ni sprejel noben organ SOS, niti tak predlog še ni bil formalno podan.

Prav tako je bilo slišati, da se Franc Pukšič, ki je župan Destrnika in je bil na nedeljskih volitvah izvoljen v državni zbor, ne namerava odreči županski funkciji. Pukšič je povedal, da to ne drži in da mu funkcija župana v skladu z zakonom preneha s tem, ko mu državni zbor potrdi mandat poslanca. Sam res meni, da je zakon protiustaven, saj so ga tudi za župana izvolili ljudje in ni prav, da mu mandat na sredini preneha. Vendar, kot je zatrdil, on osebno oziroma kot župan Destrnika ne namerava zahtevati ustavne presoje zakona. "Če bodo to storili morda občani ali kdo drug, pa se lahko zgodi, da bi obe funkciji obdržal," razmišlja Pukšič.

Občina Destrnik je sicer članica Združenja občin Slovenije (ZOS), vendar Pukšič ni obveščen o tem, da bi ZOS vložil takšno zahtevo na Ustavno sodišče.

V združenju so pojasnili, da se je njihovo predsedstvo že maja odločilo, da zahteve za ustavno presojo ne bo vložilo. Bodo pa pripravili pobudo za oceno ustavnosti, če jo bo morebiti želel na ustavno sodišče vložiti kdo od tistih županov, ki so bili izvoljeni za poslanca in imajo tako pravni interes, da pobudo vložijo. A za kaj takega bo treba počakati na uradne izide volitev, so še pojasnili.

Kot so še povedali v ZOS, razmišljajo o tem, da bi v tej pobudi bodisi predlagali, da se uveljavitev zakona prestavi do naslednjih lokalnih volitev, saj župani, ko so kandidirali za to mesto, še niso vedeli, da bo kasneje uzakonjena nezdružljivost s poslansko funkcijo. Morda pa bodo spodbijali tudi samo odločbo, ki uzakonja nezdružljivost. V vsakem primeru pa so pripravili tudi zahtevo za zadržanje, če jo bo kdo od "oškodovanih" županih želel vložiti.