Nekatere šole z vpisi 'pokajo po šivih', drugod še vedno prosta mesta

Vpis za prve letnike Gimnazije Ledina – 196 razpisanih mest, k njim pa je že v prvem krogu želelo skoraj enkrat več otrok oziroma 326 devetošolcev. Precej podobna slika pa je tudi v drugih ljubljanskih gimnazijah. "V bistvu sem bil tudi sam presenečen, ko sem videl kar sto ljudi preveč. Ampak z mojimi točkami sem izračunal, da mi bo uspelo in sem vztrajal do konca," je povedal devetošolec Matej Marušič.

Da ne znajo razvozlati, zakaj vsako obdobje prinese favoriziranje točno določenih šol, pa pravi ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc. In ugiba, da na odločanje vpliva preplet več razlogov: "Vpliv vrstnikov, nasveti staršev, tradicije, prav tako pa v centre mest gravitirajo tudi dnevne migracije."

Za šole v mestih se odločajo tudi otroci, ki bi šolanje lahko nadaljevali v domačem okolju. Okoli 100 otrok je sicer prijave spomladi preneslo, potem pa je Gimnazija Ledina iskala vse mogoče rešitve, da bi sprejeli čim več interesentov. "Ministrstvo nam je odobrilo, da ne hranijo dve mesti na oddelek za ponavljalce ter nam tako omogočili vpis 210 kandidatom," je dejal ravnatelj. Nato je ministrstvo odobrilo še, da je v vsakem razredu lahko še po en dijak več.

In medtem, ko bodo prvi razredi na Ledini pokali po šivih, pa imajo le nekaj deset kilometrov stran v Ivančni Gorici za gimnazijski program tudi po prenosu prijav ostajajo prosta mesta. "Trenutno imamo še 20 mest v gimnaziji do popolne zapolnitve," pravi ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Milan Jevnikar, ki dodaja, da je beg otrok iz lokalnega v mestno okolje boleča rana šolnikov. "Imamo izvrstne pogoje, lahko se pohvalimo z odličnimi rezultati na maturi. Na poklicni in splošni maturi praktično nimamo izpadov, a to novim generacijam ne pomeni dovolj," je dodal.  

Postopek vpisa je za vse zelo stresen, zaradi česar ravnatelji pozivajo ministrstvo k čimprejšnjim spremembam. A grenka tolažba je vsaj, da je devetošolcev letos 5000 manj, kot je v srednjih šolah prostih mest.