Ker je obsežne težave po poplavah pričakovati tudi v gospodarstvu, je Han sklical operativni sestanek z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), s Trgovinsko zbornico Slovenije, Turistično gostinsko zbornico Slovenije, Civilno zaščito RS in pristojnimi ministrstvi. "Prišlo je do takšne katastrofe, ki si je niti v sanjah nismo znali predstavljati," je po sestanku povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in poudaril, da je pomembno, da stopimo skupaj.
"Najprej je bila pomembna zaščita življenj, nato, da se odpravijo posledice vseh težav, ki jih imajo ljudje in pa seveda gospodarstvo. Naš cilj je, da gospodarstvo čim prej postavimo nazaj," je povedal in dodal, da je prav zato pomembno, da hitro sprejmejo ukrepe.
Pojasnil je, da bo prvi glavni ukrep usmerjen v ohranjanje zaposlitev prek čakanja na delo, drugi, ki je pomemben za gospodarstvo, pa je zagotavljanje likvidnosti. "Dogovorili smo se o odstotkih, v kakšni meri bi lahko subvencionirali gospodarstvo," je razložil. Kot pravi, bodo ukrepe čim prej spisali in jih dali v parlament.
"Po teh dveh ukrepih bodo sledili še ostali," pravi. Zavedajo se namreč, da so poplave nekatera podjetja prizadela direktno, na številna podjetja pa vplivajo tudi posredno. Številna podjetja so namreč vezana na izvoznike, ki so se znašli v težavah, to pomeni, da bodo morala številna podjetja čakati na dobavo. "Konkurenca bo izkoristila težave v Sloveniji, zato moramo hitro ukrepati, da investitorji ne bodo šli iz države," je dodal.
"Na ministrstvu stremimo k čimprejšnji izvedbi obnove in povrnitvi škode upravičencem iz gospodarstva, da se bo lahko poslovanje podjetij čimprej normaliziralo in se bodo ohranila delovna mesta," je še poudaril.
Zvečer je nato minister za delo Luka Mesec sporočil, da bo država s subvencijami pomagala delavcem na čakanju, ki ne morejo na delo zaradi poplav, in podjetjem, ki ne morejo obratovati. Delavcem pripada 80 odstotkov plače, država pa bo krila 80 odstotkov tega zneska. Do njega bodo upravičeni že od 4. avgusta, je zapisal.
Direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, kjer je vodna ujma v petek v nekaj minutah poplavila prostore v višini dveh metrov, Boštjan Gorjup, je povedal, da so se dogovorili, da bo vlada omogočila subvencioniranje čakanja na delo. "V družbah z veliko škodo se predlaga 100-odstotno subvencioniranje, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno," je povedal Han.
"Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo, ter omogočanje likvidnostnih posojil SID banke in podjetniškega sklada glede na velikost podjetja, da prebrodimo približno pol leta," je dejal Gorjup. Kot je dodal, so se na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi minister za delo Luka Mesec, dogovorili za sofinanciranje po obstoječih shemah do 60 odstotkov nakupa nove opreme.
Po Hanovih besedah bodo od vlade skušali čim prej dobiti soglasje, da lahko pripravijo konkretne predloge in da lahko o njih čim prej odloča parlament. "Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe," je še dejal Han.
Gorjup je opisal, da so v njihovi družbi tako začeli čiščenje glavnih poti, opreme in strojev, saj zasušeno blato predstavlja veliko težavo za njihovo opremo. Prizadevajo si, da bi rešili čim več stvari, saj bi sicer lahko prišlo do dolgoročnega izpada poslovanja.
Vzpostaviti bo treba tudi prometno infrastrukturo, pri tem pa bo treba po Gorjupovih navedbah skupaj z ministrstvom za infrastrukturo pritisniti na vse institucije, da do tega s pomočjo Evrope pride v nekem doglednem času. "Naša naloga je, da odreagiramo in da poskušamo sanirati škodo, ki je nastala," je povedal Han in opozoril, da je treba pohiteti tudi zato, ker bo konkurenca slovenskemu gospodarstvu zagotovo izkoristila težave v Sloveniji.
Han je po sestanku, ki so ga imeli predstavniki pristojnih ministrstev s predstavniki obrtno-podjetniške zbornice, gospodarske zbornice, trgovinske zbornice, turistično gostinske zbornice in civilne zaščite, dejal še, da je na športnih objektih veliko škode, a da to trenutno ni prioriteta. "Najprej moramo omogočiti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo ter nato v naslednji fazi s posebnim zakonom pomagati športu," je navedel.
Podjetja škodo po ujmi še ocenjujejo, ponekod uničena celotna proizvodnja
Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, nekatera pa so že opozorila, da bo dosegla več deset milijonov evrov. V celoti je med drugim uničena proizvodnja v KLS Ljubno, poplavilo je tudi celotne proizvodne prostore BSH Hišni aparati Nazarje. V nekaterih podjetjih na začetek ocenjevanja škode še čakajo, saj so prostori še pod vodo.
Med podjetji, ki so jo v poplavah odnesla najslabše, je družba KLS Ljubno, ki zaposluje okoli 250 ljudi. "Voda se je umaknila, a še vedno smo brez vsega. Vsa proizvodnja je uničena. Čaka nas dolgoletna sanacija, tovarno bomo morali zgraditi tako rekoč na novo," je dejal direktor in solastnik podjetja Bogomir Strašek.
Vrednost škode na strojih in opremi je po njegovih ocenah med 30 in 50 milijonov evrov, poslovna škoda pa znaša nekajkrat več. "Pri tem mislim izgubo trga, kupcev. Nekaj mesecev namreč ne bomo mogli dobavljati," je dejal. Opozoril je tudi na posledice prekinitve njihove proizvodnje za celotno avtomobilsko industrijo, saj imajo med dobavitelji istovrstnih izdelkov 17-odstotni delež. Prostore podjetja že čistijo, pri čemer jim težave povzroča pomanjkanje tehničnih sredstev. Kdaj bi lahko znova zagnali proizvodnjo, je po njegovih ocenah še prezgodaj ugotavljati.
V družbi BSH Hišni aparati Nazarje so po poročanju časnika Finance utrpeli za več deset milijonov evrov škode. Proizvodnjo je poplavilo v celoti, do strojev se šele prebijajo.
V celoti je uničena proizvodnja v družbi KLS Ljubno. "Voda se je umaknila, a še vedno smo brez vsega; brez elektrike, vode, komprimiranega zraka. Vsa proizvodnja je uničena. Ni nam jasno, kaj nas čaka," je za Finance dejal ustanovitelj in solastnik podjetja Bogomir Strašek. Ocenil je, da bo proizvodnja obstala za vsaj nekaj mesecev.
V mežiškem podjetju Cablexu-M, kjer so prostori povsem uničeni, so po navedbah Financ do nadaljnjega podaljšali kolektivni dopust. Ker še niso mogli začeti čistiti, tudi škode še niso mogli začeti ocenjevati. Najbolj kritične kupce bodo skušali oskrbeti tako, da bodo proizvodnjo vsaj deloma preselili v druge poslovne enote po Sloveniji.
V družbah Skupine SIJ na Ravnah na Koroškem so preprečili večjo škodo zaradi poplav
Proizvodnjo v družbah SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems bodo začeli počasi zaganjati glede na razpoložljivost zaposlenih, ki so jih izredne vremenske razmere hudo prizadele. Izziv za družbe Skupine SIJ in celotno koroško gospodarstvo so tudi omejene oziroma prekinjene logistične poti, sporočili v izjavi za javnost. V Ravnah na Koroškem delujejo družbe SIJ Metal Ravne, SIJ Ravne Systems, SIJ ZIP center in SIJ Storitve.
Na Gorenjskem poplave niso prizadele družb Skupine SIJ, so pa tam v stanju pripravljenosti zaradi plazu nad Koroško Belo na Jesenicah blizu enega od proizvodnih obratov družbe SIJ Acroni.
V sodelovanju z gasilci, civilno zaščito in tudi sodelavci Skupine SIJ so na Ravnah na Koroškem uspeli preprečiti najhujše, tj. da bi se voda razlila po gospodarskem območju. Bližnja reka Meža je tako poplavila manjši del enega od proizvodnih obratov (kovačnico) SIJ Metala Ravne in laboratorije v družbi SIJ Ravne Systems. Posledice razlitja že odpravljajo. Ocene škode še ni, so sporočili.
V koroških družbah Skupine SIJ bodo v naslednjih dneh poskušali postopoma zagnati proizvodnjo. Pri tem bodo morali v največji možni meri upoštevati razpoložljivost zaposlenih. Ti večinoma prihajajo z Raven in okoliških krajev, ki so jih poplave huje prizadele, družbe si sicer želijo, da bi se zaposleni čim prej vrnili na delo, če to lahko storijo na varen način.
Na zagon proizvodnje na običajni ravni bo vplivalo tudi stanje lokalne prometne infrastrukture. Na Koroškem so namreč poškodovane številne ceste in mostovi, prekinjen je železniški promet, kar pomeni, da so logistične poti močno omejene oziroma prekinjene.
V Skupini SIJ se iskreno zahvaljujejo požrtvovalnim gasilcem in pripadnikom civilne zaščite. Posebna zahvala gre vsem zaposlenim, ki so v teh težkih trenutkih pomagali reševati tudi premoženje podjetja. Številni sodelavci družb Skupine SIJ so nesebično pomagali tudi svojim sokrajanom.
Kot so navedli, v skupini SIJ verjamejo v skupno premagovanje izzivov, ki so pred zaposlenimi, podjetji in lokalno skupnostjo. Ob tej priložnosti tudi sporočajo, da proučujejo možnosti za dodatno pomoč zaposlenim za odpravo posledic naravne nesreče, še navajajo v izjavi za javnost.
Lek zaposlene na Prevaljah obvešča, da se začetek proizvodnje zamika do nadaljnjega. "Vodje poskušajo vzpostaviti stik z vsakim zaposlenim glede trenutnih dejavnosti. Če stika še niso uspeli vzpostaviti, prosijo zaposlene, da se, če imajo to možnost, sami povežejo z vodjo. Na podlagi ocene razmer bodo zaposleni o začetku proizvodnje pravočasno obveščeni," so dodali.
V preboldski družbi Bisol, ki med drugim proizvaja fotonapetostne module, so škodo ocenili na 30 milijonov evrov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo proizvodnja predvidoma prekinjena več mesecev, dobave fotonapetostnih modulov in drugih solarnih komponent pa bodo do nadaljnjega onemogočene.
"S sanacijo se ukvarjamo že od ranih sobotnih ur, danes poteka tretji dan," je dejal predsednik uprave Bisol Group Uroš Merc. Sanacija škode v proizvodnih prostorih, ki sicer ne ležijo na poplavnem območju, po njegovih besedah poteka intenzivno, v skladiščnih prostorih pa voda še vedno sega najmanj meter visoko, zato je dostop onemogočen. Delavci so na kolektivnem dopustu, o nadaljnjih ukrepih pa jih bodo še obvestili, so sporočili. Ob tem so opozorili na razsežnost posledic za celotno gospodarstvo in pozvali k takojšnji pomoči v obliki nepovratnih finančnih sredstev.
V poslovni enoti Cinkarne Celje v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake in trdne dodatke, je poplavilo del proizvodnih in skladiščne prostore, zato je družba za dobave iz tega obrata razglasila stanje višje sile. Kot so sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, gospodarsko škodo na uničenih zalogah surovin in gotovih izdelkov ocenjujejo nad 510.000 do 620.000 evrov. Druge škode še ni mogoče oceniti, bo pa predvidoma manjšega obsega.
Danes bodo po pregledu linij in odpravi okvar na nekaj elektromotorjih in črpalkah proizvodnjo poskusili znova zagnati. "Družba do vzpostavitve normalnih razmer ter nadomestitve izgubljenih zalog surovin, embalaže in proizvodov iz navedene poslovne enote ne bo mogla zagotavljati pravočasnosti že dogovorjenih dobav oziroma bodo odpreme količinsko manjše od že potrjenih količin," so zapisali. Na celjski lokaciji, kjer ima družba večino proizvodnje, škode ni bilo.
V Termah Čatež, kjer so večjo škodo uspeli preprečiti, so danes znova odprli bazene v poletni termalni rivieri. V torek bodo odprli še zimsko, posebne učinke na poletni rivieri, kot so tobogani, valovi in masažni bazeni, pa bodo postopoma odpirali v naslednjih dneh, so sporočili. V Thermani Laško so pojasnili, da imajo nižje ležeče prostore še vedno v celoti poplavljene, zato škode še niso mogli začeti ocenjevati.
V družbi Lotrič Meroslovje iz Selc so jo medtem odnesli brez večje škode. Kot so pojasnili, so v petek sicer ustavili delo in se pripravili na poplave, ki pa njihovega območja niso prizadele. Danes tako nemoteno nadaljujejo delo. Tudi v Domelu v Železnikih po poročanju Financ večje škode niso utrpeli.
Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo ministrstvo objavilo več informacij o možnostih, ki jih imajo tako delavci kot delodajalci. Med njimi so instituti višje sile, čakanja na domu ali dela na domu.
Zaradi poplav je močno poškodovana tudi prometna infrastruktura. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je že v nedeljo sklicala krizni sestanek Darsa, SŽ Infrastrukture, DRI in direkcije za infrastrukturo. Med drugim so sklenili ustaviti vse nenujne investicije, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. Danes bo ministrica sklicala še sestanek z vsemi koncesionarji in drugimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju.
