Po eni najhujših poplav, ki so v zadnjih sto letih prizadele Slovenijo, so pristojne službe zbrale podatke o delu reševalcev na terenu. Skupaj je bilo v akcije vključenih 24.640 ljudi, med njimi 18.084 gasilcev z 2477 vozili, je povedal poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj. "Brez te množice prostovoljnih gasilcev, ki so priskočili na pomoč, bi bilo težko," je dejal.
Poleg gasilcev je bilo angažiranih tudi 1238 vojakov, medtem ko jih je bilo 400 v pripravljenosti, 1900 policistov s helikoptersko in specialno enoto ter 2000 zaposlenih v komunali in distribuciji. Izdali so 73.000 protipoplavnih vreč ter uporabili 18 čolnov. Poleg tega so ob pomoči vojske aktivirali tudi namestitveni center, kamor so skupno prepeljali 24 evakuirancev z območja Ljubljane in Logatca.
Kot še pravi Bogataj, je delo potekalo organizirano, načrtovano in učinkovito, obtožbe, da so posamezne sile prepozno vključevali v intervencije, pa zavrača: "To ne drži! Tudi vojska je bila od 18. naprej neposredno vključena v intervencije, a gre za zmogljivosti, s katerimi pač dopolnjujemo lokalne sile. Težišče delovanja in reševanja mora namreč ostati na lokalni ravni, če želimo obvladovati situacijo in probleme," pravi Bogataj.
Vojska je izpolnila vseh 45 zahtevkov s strani CZ, pojasnjuje Bogataj in dodaja, da je sistem postavljen s težiščem na lokalni ravni. "Občine o svojih potrebah poročajo regionalno. Šele če iz drugih občin ne morejo zagotoviti pomoči, se lahko obrnejo na državno civilno zaščito." Marsikje je bilo treba počakati, da smo sploh lahko pomagali, dodaja.
Prve ugotovitve pa so pokazale, da so nekatera območja preslabo pripravljena na naravne nesreče velikega obsega. "To bodo verjetno pokazale tudi končne analize delovanja na lokalni in regijski ravni," zaključuje Bogataj.
Poplave so najhuje prizadele območje Posavja v južnem porečju Krke ter občini Zagorje in Ljubljana. Voda je poplavila ali ogrožala 8241 objektov, sprožilo se je 868 plazov, usadov ali vdorov, ogroženih je bilo več kot 15.000 ljudi, od tega so jih evakuirali 296, je še pojasnil Bogataj. Voda je prav tako poplavila okoli 30.000 hektarov kmetijskih zemljišč, veliko škode pa je povzročila na cestni infrastrukturi ter poškodovala 91 mostov.
'Ljudje znajo biti solidarni'
Na novinarski konferenci so sodelovali tudi predstavniki Karitasa, ki ugotavljajo, da ljudje znamo biti solidarni, saj so do sedaj za pomoč ljudem zbrali okoli 30.000 evrov, z dobrodelnim koncertom pa še dodatnih 15.000. "Zelo nas veseli tudi to, da nas še sedaj kličejo podjetja ter pomagajo na svoj način. Tako smo pred dnevi dobili kar 25 pralnih strojev ter 25 hladilnikov," so še dodali.
Sredstva za pomoč prizadetim še vedno zbirajo. Rdečemu križu lahko nakažete na: TRR 03100-1111122296, sklic 937044, s pripisom "Poplave 2010". Slovenski Karitas pa lahko denar nakažete na TRR: 02140-0015556761, namen: Poplave Slovenija, Sklic: 00 2011. Položnice so tudi na voljo v župnijah in po vseh poštah po Sloveniji. Poseben račun za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v poplavah pa so odprli tudi v občini Kostanjevica na Krki, in sicer je številka: 01397-6000000117.
Da bodo prispevali za žrtve poplav, so se odločili tudi šolniki. Njihov sindikat se je odločil iz sindikalnega sklada prispevati 15.000 evrov, k čemur bodo dodali tudi sredstva, ki jih zberejo od donacij. "Zbrana sredstva bomo namenili za pomoč članicam in članom SVIZ, ki so bili prizadeti v poplavah, za obnovo poškodovanih objektov, ki so povezani z dejavnostjo SVIZ, ter za humanitarne dejavnosti, ki jih v pomoč ob tej naravni nesreči pripravljata organizaciji Rdeči križ in Karitas," so sporočili iz sindikata.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.