Slovenija

'Nekatera območja so preslabo pripravljena na naravne katastrofe'

Ljubljana, 29. 09. 2010 11.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
B.G./M.K./STA
Komentarji
9

Znana je končna številka: v katastrofalnih poplavah je na terenu delalo 24.640 ljudi, med njimi največ gasilcev, predvsem prostovoljci. Pristojni ugotavljajo, da so dobro in učinkovito delali, da pa so nekatera območja preslabo pripravljena.

Bogataj se je zahvalil gasilcem in ostalim, ki so bili v najhujšem dneve in noči na terenu.
Bogataj se je zahvalil gasilcem in ostalim, ki so bili v najhujšem dneve in noči na terenu. FOTO: Miro Majcen
V času najhujšega poplavljanja so prejeli okoli 39.000 klicev na pomoč. Največ jih je bilo v ljubljanski regiji.

Po eni najhujših poplav, ki so v zadnjih sto letih prizadele Slovenijo, so pristojne službe zbrale podatke o delu reševalcev na terenu. Skupaj je bilo v akcije vključenih 24.640 ljudi, med njimi 18.084 gasilcev z 2477 vozili, je povedal poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj. "Brez te množice prostovoljnih gasilcev, ki so priskočili na pomoč, bi bilo težko," je dejal.

Pristojni še vedno spremljajo plaz na Lokavcu, glavna naloga pa po besedah Bogataja še vedno ostaja vzpostavitev dostopa do omenjenega zaselka. Spremljajo tudi plaz v Zidanem Mostu.

Poleg gasilcev je bilo angažiranih tudi 1238 vojakov, medtem ko jih je bilo 400 v pripravljenosti, 1900 policistov s helikoptersko in specialno enoto ter 2000 zaposlenih v komunali in distribuciji. Izdali so 73.000 protipoplavnih vreč ter uporabili 18 čolnov. Poleg tega so ob pomoči vojske aktivirali tudi namestitveni center, kamor so skupno prepeljali 24 evakuirancev z območja Ljubljane in Logatca.

Kot še pravi Bogataj, je delo potekalo organizirano, načrtovano in učinkovito, obtožbe, da so posamezne sile prepozno vključevali v intervencije, pa zavrača: "To ne drži! Tudi vojska je bila od 18. naprej neposredno vključena v intervencije, a gre za zmogljivosti, s katerimi pač dopolnjujemo lokalne sile. Težišče delovanja in reševanja mora namreč ostati na lokalni ravni, če želimo obvladovati situacijo in probleme," pravi Bogataj.

Vojaki so pomagali vsakokrat, ko so jih za to prosili.
Vojaki so pomagali vsakokrat, ko so jih za to prosili. FOTO: Miro Majcen

Vojska je izpolnila vseh 45 zahtevkov s strani CZ, pojasnjuje Bogataj in dodaja, da je sistem postavljen s težiščem na lokalni ravni. "Občine o svojih potrebah poročajo regionalno. Šele če iz drugih občin ne morejo zagotoviti pomoči, se lahko obrnejo na državno civilno zaščito." Marsikje je bilo treba počakati, da smo sploh lahko pomagali, dodaja.

Pristojni so se zbrali in javnosti predstavili prve ugotovitve o akcijah med poplavami.
Pristojni so se zbrali in javnosti predstavili prve ugotovitve o akcijah med poplavami. FOTO: Blaž Garbajs

Prve ugotovitve pa so pokazale, da so nekatera območja preslabo pripravljena na naravne nesreče velikega obsega. "To bodo verjetno pokazale tudi končne analize delovanja na lokalni in regijski ravni," zaključuje Bogataj.

Poplave so najhuje prizadele območje Posavja v južnem porečju Krke ter občini Zagorje in Ljubljana. Voda je poplavila ali ogrožala 8241 objektov, sprožilo se je 868 plazov, usadov ali vdorov, ogroženih je bilo več kot 15.000 ljudi, od tega so jih evakuirali 296, je še pojasnil Bogataj. Voda je prav tako poplavila okoli 30.000 hektarov kmetijskih zemljišč, veliko škode pa je povzročila na cestni infrastrukturi ter poškodovala 91 mostov.

'Ljudje znajo biti solidarni'

Na novinarski konferenci so sodelovali tudi predstavniki Karitasa, ki ugotavljajo, da ljudje znamo biti solidarni, saj so do sedaj za pomoč ljudem zbrali okoli 30.000 evrov, z dobrodelnim koncertom pa še dodatnih 15.000. "Zelo nas veseli tudi to, da nas še sedaj kličejo podjetja ter pomagajo na svoj način. Tako smo pred dnevi dobili kar 25 pralnih strojev ter 25 hladilnikov," so še dodali.

Razsežnosti poplav so se pokazale, ko je voda odtekla.
Razsežnosti poplav so se pokazale, ko je voda odtekla. FOTO: Miro Majcen

Sredstva za pomoč prizadetim še vedno zbirajo. Rdečemu križu lahko nakažete na: TRR 03100-1111122296, sklic 937044, s pripisom "Poplave 2010". Slovenski Karitas pa lahko denar nakažete na TRR: 02140-0015556761, namen: Poplave Slovenija, Sklic: 00 2011. Položnice so tudi na voljo v župnijah in po vseh poštah po Sloveniji. Poseben račun za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v poplavah pa so odprli tudi v občini Kostanjevica na Krki, in sicer je številka: 01397-6000000117.

Občina Železniki v soboto 2. oktobra ob 20.00 pripravlja dobrodelni koncert ŽELEZNIKI ZA SLOVENIJO, s katerim želijo pomagati ljudem, ki so v minulih poplavah ostali brez domov in utrpeli veliko materialno škodo.

Da bodo prispevali za žrtve poplav, so se odločili tudi šolniki. Njihov sindikat se je odločil iz sindikalnega sklada prispevati 15.000 evrov, k čemur bodo dodali tudi sredstva, ki jih zberejo od donacij. "Zbrana sredstva bomo namenili za pomoč članicam in članom SVIZ, ki so bili prizadeti v poplavah, za obnovo poškodovanih objektov, ki so povezani z dejavnostjo SVIZ, ter za humanitarne dejavnosti, ki jih v pomoč ob tej naravni nesreči pripravljata organizaciji Rdeči križ in Karitas," so sporočili iz sindikata.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Peter Kralj 1
30. 09. 2010 08.05
Nekatera območja so preslabo pripravljena na naravne katastrofe Resnično pametna izjava nekoga, ki že desetletja greje stolček, ki je za pripravljenost tudi močno soodgovoren!
JanezNovakJohn
30. 09. 2010 06.21
Potrebna bo temeljita prenova ministerstva za okolje in prostor, ter OBRAMBNEM Ministerstvu. Ogromen štab obrambnega ministerstva je potrebno raspustiti in okrepiti civilno zaščito, ki bi operativno, z ustrezno kupljeno tehniko vsak dan sanirala plazove in hudournike, gradila mostove in povečevala kontrolirane izlivne rokave rek. To civilno zaščito lahko imenujemo SLOVENSKA VOJSKA. Natu predlagajmo da bi imeli le inžineriske enote. Tehnika in stalno delo teh enot bo pozdravljena z aplavzom. Obenem mora Slovenija odprodati Rolande, Izraelske havbice, Rusko topnjačo. Prekiniti je potrebno pogodbo z Patrijo. Pilatuse je potrebno predelati v avione za obrambo pred točo. IN SVET BO MNOGO LEPŠI IN MI BUTALCI BOGATEJŠI.!
alterego
29. 09. 2010 22.46
pa kaj narod hoče!? vojske skoraj nimamo več, policajev tud zmeraj manj (vsaj tistih na terenu), poklicnih gasilcev je le peščica, za civilno zaščito sem pa mislil, da smo jo sploh ukinili! ergo, ostanejo dobrovoljci, to je to!
Tonček Balonček
29. 09. 2010 21.41
Več ali manj je jasno, da Janković ni priskrbel dovolj škornjev iz BAuhausa! To je sramota, ki ga bo stala mandata, Kukovićeva bo pa zmagala, zbrala je že 10.000 pragov za progo do Pučnikovega! Šine pridejo prej ali slej, za postavitev proge bomo pa organizirali mladinske delne brigane. Naša Kukovićeva je naša bodoča ljubljankska mama! Radi jo imamo!
manco-capac
29. 09. 2010 17.55
Spoštovani Adolph, kar si napisal drži. V naslovu omenjena nekatera področja obsegajo celo državo.
Adolph
29. 09. 2010 16.34
Cudno imam verjetno napacno dioptrijo, Jaz nisem nikjer videl da bi bili strokovno pripravljeni . . .. vse samo flikarija . . . ..
Mancyy
29. 09. 2010 14.23
Nihče ne želi, da ti ki so danes na čelu trenutno izvoljene začasne Administracije reče karkoli. Njihovo pomoč smo videli v primeru potresa v Posočju ko so državljane oropali in jim pokradli denar za pomoč, denar zaluckali ter državljanom podelili pasje kredite. Od vas nočemo ničesar.
yerbas
29. 09. 2010 14.16
.Vlada NI definitivno kriva za majhen del škode ob poplavah. Poplave niso bile po normah in merilih, da bi se sploh imenovale poplave To je bilo namerno zlitje vode, na žalost ravno na deževen dan........
JanezNovakJohn
29. 09. 2010 13.57
Vlada je definitivno kriva za velik del škode ob poplavah. Spomnim se ranjke Jugoslavije, ko so ustrezne službe skrbele za jarke, ki jih je uvedla Marija Terezija in so služile odvodnjavanju Ljubljanskega barja. Zadnjih 19 let država ne vzdržuje barjanskih jarkov in slabo čisti vodotoke. Država je popolnoma rasuta po vprašanju komunikacije in pristojnostmi med okoljskim kmetijskim, gospodarskim, energetskim... In še kakim ministerstvom. Kopirali smo Evropsko zakonodajo, organiziranost, število in pristojnost ministerstev pa ne. Zakonodaja govori eno, ministerstva so druga zgodba. POZIVAM POPLAVLJENCE DA SKUPAJ VLOŽIMO TOŽBO Z ZAHTEVKOM POVRNITVE ŠKODE NAPRAM DRŽAVI SLOVENIJI IN VLADI.