Nejasnost termina 'stik z morjem'

Viri v Bruslju so v sredo razkrili najnovejši kompromisni predlog komisarja za širitev Ollija Rehna, ki ga je Rehn predstavil po srečanju z zunanjima ministroma obeh držav, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem, pa tudi po srečanjih s predstavniki predsedujočega tria EU, Francije, Češke in Švedske. Glede na to, da predlog "ne omenja ne mediacije ne političnega risanja mej in ne načela pravičnosti", ampak rešitev išče v mednarodnem pravu, je neimenovani vir v hrvaški vladi ocenil, da gre za veliki uspeh hrvaške diplomacije. Ker se slovenski premier Borut Pahor želi glede predloga posvetovati z državnim vrhom, je odpovedal srečanje s Sanadrom.

In kaj je Rehn po trditvah virov sploh predlagal?

– O mejni črti med državama naj bi odločal mednarodni arbitražni tribunal.

– O koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem naj bi odločali na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti.

– V arbitražbem tribunalu naj bi bilo pet članov. Enega bi izbrala Ljubljana, enega Zagreb, druge tri pa bi izbrali skupaj.

– Če se o članih tribunala Slovenija in Hrvaška ne bosta mogli dogovoriti, bo o njih odločil predsednik meddržavnega sodišča v Haagu.

– Slovenski in hrvaški parlament naj bi se vnaprej zavezala, da bosta odločitve posrednikov sprejela.

Termin "stik Slovenije z odprtim morjem"

Hrvaški strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo Davor Vidas je izjavil, da je Rehnov predlog "korak naprej". Dodal pa je, da potrebuje dodatne dodelave zaradi določanja termina "stik Slovenije z odprtim morjem".

Če "stik" razumemo kot vprašanje plovbe, je bilo to urejeno pri Mednarodni pomorski organizaciji leta 2004 na skupni predlog Slovenije, Hrvaške in Italije. Ladje v mednarodni plovbi proti Sloveniji najprej plujejo skozi hrvaške teritorialne vode, nato ob slovenski obali proti Kopru, izhod pa imajo skozi italijanske teritorialne vode, je pojasnil Vidas. "Če gre torej za vprašanje plovbe, potem je za rešitev stika Slovenije z odprtim morjem nujno potrebno vključiti tudi Italijo, ker gre za vprašanje treh držav," je poudaril Vidas.

Kot drugo možnost tolmačenja stika Slovenije z odprtim morjem pa je Vidas navedel teritorialno vprašanje oziroma vprašanje fizičnega stika Slovenije z odprtim morjem. Če ga razumemo na ta način, pa moramo po besedah Vidasa poznati zelo pomembno okoliščino – da velikost teritorialnega morja neke države v skladu s konvencijo o pravu morja v nobenem primeru ne more presegati 12 navtičnih milj.

Ne glede na to, kako bo rešen spor glede meje na morju, tudi če bi hipotetično celotni Piranski zaliv pripadel Sloveniji, bi bilo od izhodiščnih črt Slovenije do odprtega morja (T5) po Osimskih sporazumih več kot 12 navtičnih milj, je ob tem opozoril Vidas. "To pomeni, da v primeru, da gre pri 'stiku' za teritorialno vprašanje, Slovenija ni v sporu samo s Hrvaško, ampak s celim svetom," je dodal. Potrebna so bila skoraj štiri stoletja, da so vse države na svetu dosegle dogovor glede konvencije o pravu morja. Hrvaška, tudi če bi hotela, Sloveniji ne more odobriti več kot 12 navtičnih milj, tega tudi ne moreta storiti niti sodišče niti arbitraža, je še poudaril Vidas.