Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb trdi, da novi sistem ne bo prinesel pričakovanega finančnega učinka, negativno pa bo, kot ugotavljajo, vplival tako na fizično kot psihično zdravje Slovencev.
Že pred meseci je bilo sicer mogoče slišati, da bo zdravstvena zavarovalnica prihranila okoli tri milijarde, čeprav je bila lista zamenljivih zdravil takrat dvakrat daljša. Predstavnik Foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb Jurij Clemenz zato pravi, da bi bilo potem takem logično pričakovati, da se bodo zmanjšali tudi prihranki. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Borut Miklavčič pa odgovarja, da prihranek ostaja tako velik zato, ker so farmacevtske družbe bistveno znižale cene, ko so uvedli nov sistem.
Na Forumu znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb sicer poudarjajo, da nikoli niso dobili podatka, koliko bo stala uvedba novega sistema. Zavod za zdravstveno zavarovanje trdi, da je na takšno vprašanje težko odgovoriti v nominalnem znesku, pravijo le, da so na projektu tri mesece delali štirje zaposleni. Materialni stroški informiranja bolnikov, zdravnikov in farmacevtov, pravi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje, so minimalni v primerjavi pričakovanim prihrankom. "Vendar recimo bobu bob: gre za borbo za prihranek zavoda na eni strani, na drugi strani pa je dobiček farmacevtske industrije", dodaja Miklavčič.
Nova zdravila, opozarja predstavnik proizvajalcev originalnih zdravil Jurij Clemenz, bodo bolnike zmedla, hkrati pa se sprašuje, zakaj bi pacientom menjali zdravilo zaradi nekega minimalnega finančnega učinka. Direktor Urada za zdravila Stanislav Primožič pravi, da je v Sloveniji na leto napisanih dvanajst milijonov receptov, kar je veliko, zato se tudi relativno majhne razlike v cenah zdravil pokažejo kot znatne.
Ob tem proizvajalci originalnih zdravil poudarjajo, da deset dni pred uvedbo reforme ni jasno, kako bo povratna informacija o tem, kaj je bolnik dobil v roke, potovala od lekarne do zdravnika. Urad za zdravila na takšne očitke odgovarja, da bo imela vsaka lekarna zabeleženo vsako menjavo. Na uradu pa računajo, da bo takšnih menjav v lekarni med 50 in 100 na dan. Primernejša rešitev za tuje farmacevte je participacija, kar pomeni, da bi za vsako škatlico zdravil na recept plačevali po sto tolarjev. Na Uradu za zdravila pa na to odgovarjajo le, da je zahteva pač v skladu z interesi proizvajalcev, ki bi želeli obdržati tržne deleže.
Sporno oglaševanje zdravil
Novi predpisi so, kot trdijo zdravniki, povzročili tudi večji pritisk farmacevtskih družb. Ameriška družba Merck je že pred časom objavila zloženko, v kateri naj bi verze za oglaševanje zdravil pisali kar zdravniki. Slednji so to zanikali in Merck obtožili zlorabe.
Pri zdravniški zbornici pravijo, da bodo prizadetim, če bodo to hoteli, pomoč poiskali tudi na sodišču. Merck naj bi, kot trdijo zdravniki, z objavo verzov zlorabil njihove priimke. Kot je povedal predsednik Društva zdravnikov dr. med. Pavel Poredoš, se nekateri zdravniki ne spominjajo, da bi dajali takšne izjave, drugi pa se sicer spomnijo, da so jih prosili za verze, vendar nikoli niso bili obveščeni, v kakšne namene jih bodo uporabili.
Predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, asist. mag. Marko Bitenc je dejal, da bodo v primeru, da bodo ugotovili zlorabo priimkov njihovih članov, pravno ukrepali, vendar je zaenkrat še prezgodaj, da bi o tem govorili, saj morajo najprej dobiti podatke. V zdravniškem kodeksu je namreč jasno zapisano, kaj lahko zdravnik promovira in zdravil ni na tem seznam, zato je malo verjetno da je bila igra farmacevta Merck v tem primeru poštena, je še povedal Bitenc.
"Od farmacevtske industrije pričakujemo, da pri svojih marketinških akcijah upošteva naš kodeks etike," dodaja Bitenc. Vsakršna izjava zdravnika, ki bi imela reklamni značaj, ni sprejemljiva, pravi tudi predsednik Društva zdravnikov Poredoš, saj gre za prepoceni prodajanje ugleda zdravniškega poklica. Merck je najprej za pojasnila zahteval dan ali dva, da pripravi potrebne odgovore, vendar doslej, kljub obljubam, niso povedali nič. Njihov molk bi tako lahko razumeli tudi kot priznavanje krivde.
Kaj nam sploh predpisujejo zdravniki?
Ob vsem tem pa bolniki večinoma sploh ne vedo, kakšno zdravilo jim zdravnik predpiše – ali gre za domače ali tuje, generično ali originalno. Posebnih označb na škatlicah zdravil namreč ni, vendar pa imajo bolniki pravico vprašati, kakšno zdravilo jim je zdravnik predpisal. Ljudi večinoma zanima, če so njihova zdravila z liste zamenljivih zdravil, ostalo pa jih v glavnem ne zanima.
Kaj bo dejansko v praksi, bo verjetno znano že kmalu po novembrski spremembi. Ali si bodo zdravniki, po raziskavah imajo za enega bolnika natanko sedem minut časa, vzeli še čas za pojasnila, je drugo vprašanje. Povpraševanje po zdravilih, sicer pravijo v lekarnah, zaenkrat ni večje, hkrati pa tudi ni mogoče čutiti, da bi si zaradi sprememb ob predpisovanju ljudje doma polnili zaloge zdravil.
