Neenakopravna obravnava funkcionarjev

Ustavno sodišče je na seji 6. marca sprejelo pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti določenih členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na varuha in namestnike. Predlog, naj se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje zakonskih določb, pa je zavrnilo, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je izpodbijala posamezne določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki se nanašajo na plačo varuha in njegovih namestnikov. Prepričane je, da je izpodbijana ureditev v neskladju z ustavo. Menila je, da funkcije varuha in njegovih namestnikov niso uvrščene v ustrezne plačne razrede. ZSPJS oz. njegov 23. člen po njenem mnenju neutemeljeno razlikuje med sodniki, državnimi tožilci in državnimi pravobranilci, ki so upravičeni do različnih dodatkov, in drugimi funkcionarji, ki jim pripada le dodatek za delovno dobo.

V neskladju z načelom enakosti pred zakonom naj bi bil tudi drugi odstavek 49. člena ZSPJS, ker se po prvem odstavku omenjenega člena ZSPJS sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem, ki so se zaposlili pred uveljavitvijo ZSPJS in bi jim po uveljavitvi zakona pripadala nižja plača, v celoti varuje njena nominala, drugim funkcionarjem pa se lahko plača zniža za pet odstotkov. Znižanje plač funkcionarjem v času trajanja mandata bi bilo tudi v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo, je prepričana varuhinja.

Nižja plača namestnikov

Glede 49. člena ZSPJS, po katerem lahko funkcionar, ki se zaposli po uveljavitvi zakona, takoj prejme nižjo plačo, varuhinja zatrjuje, da pomeni podlago za neenakopravno obravnavo funkcionarjev pri samem varuhu, ker bodo namestniki varuha, ki bodo na to funkcijo imenovani po 1. januarju 2008, prejemali nižje plačilo kot namestniki, ki so začeli opravljati to funkcijo pred navedenim datumom. Varuhinja predlaga, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje izpodbijanih zakonskih določb. Težko popravljive posledice, ki naj bi nastale z njihovim izvajanjem, utemeljuje s tem, da se zastavlja vprašanje nadaljnje učinkovitosti izvajanja nadzorne funkcije varuha.

Varuhinja je zahtevala presojo izpodbijanih zakonskih določb na podlagi zakona o ustavnem sodišču. Na tej podlagi lahko varuh začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Varuhinji ni mogoče priznati procesne legitimacije za vložitev zahteve v obravnavanem primeru, je odločilo ustavno sodišče. Zahteva ni institut, namenjen varstvu interesov predlagatelja, je dodal. To po mnenju ustavnega sodišča pomeni, da bi bilo treba vlogo varuhinje v tej zadevi, če bi jo ustavno sodišče obravnavalo kot zahtevo, zavreči.Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena, drugega odstavka 49. člena, desetega odstavka 49.č člena in Priloge 3, kolikor se nanaša na varuha in namestnike, ZSPJS sprejelo v obravnavo. Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, je ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zavrnilo.