Čeprav je plačna vrzel pri nas med nižjimi v Evropi, to nikakor ne pomeni, da je neobstoječa ali zanemarljiva. Oktobra 2023 je plačna vrzel med spoloma znašala 5,7 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača žensk je bila torej za 5,7 odstotka nižja od plače moških, največjo plačno razliko (18 odstotkov) pa so po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v korist moških zabeležili v poklicni skupini upravljavcev strojev in naprav, industrijskih izdelovalcev in sestavljavcev. Najmanjša je medtem znašala med uradniki 4,7 odstotka.
Z aktivnostmi za implementacijo Direktive o preglednosti plačil so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti začeli lani, po načrtih pa naj bi bila zaključena junija prihodnje leto. Ustanovili so delovno skupino za implementacijo direktive, ki je razdeljena v dve podskupini - ena sodeluje pri pripravi zakonskih podlag, druga pa pri razvoju koncepta enakega plačila za enako delo.
Na ministrstvu načrtujejo razvoj smernic in metodologije, ki bodo delodajalcem in socialnim partnerjem omogočili vzpostavitev in uporabo spolno nevtralnih sistemov vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ki izključujejo vsakršno diskriminacijo pri plačilu na podlagi spola. "Konec leta smo začeli z aktivnostmi na projektu "Pay Day", ki je namenjen razvoju koncepta, metodologije in orodja za pomoč delodajalcem pri spolno nevtralnem vrednotenju delovnih mest in izračunu plačne vrzeli po spolu v njihovih delovnih organizacijah," so nam povedali na ministrstvu. Orodje bo prosto dostopno na spletu za vse delodajalce v Sloveniji.
Poudarjajo, da merila vrednotenja delovnih mest ne temeljijo neposredno ali posredno na spolu delavcev in vključujejo znanje in spretnosti, trud, odgovornost in delovne pogoje ter, če je ustrezno, morebitne druge dejavnike, relevantne za določeno delovno mesto. Spletno orodje, ki bo rezultat projekta Pay Day naj bi vključevalo tudi fazo vrednotenja delovnih mest.
Direktiva določa dolžnost prvega poročanja delodajalcev z 250 ali več zaposlenimi do 7. junija 2027 (za leto 2026) in potem letno za preteklo leto, delodajalcev s 150 do 249 zaposlenimi do 7. junija 2027 (za leto 2026) in potem vsaka tri leta za preteklo koledarsko leto, delodajalcev s 100 do 149 zaposlenimi pa do 7. junija 2031 (za leto 2030) in potem vsaka tri leta za preteklo koledarsko leto.
Kateri ukrepi pa so sicer v Sloveniji že sprejeti za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma?
Zakon o delovnih razmerjih že določa prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakega plačila žensk in moških. Zakon prepoveduje tako neposredno kot posredno diskriminacijo, uzakonja obrnjeno dokazno breme in določa odškodninsko odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati delavcu tudi pri napredovanju in v zvezi s plačo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja.
"Vsakdo, ki meni, da je bil zaradi katere od osebnih okoliščin v skladu z določbami Zakona o varstvu pred diskriminacijo, lahko Zagovorniku načela enakosti poda predlog za obravnavo diskriminacije. Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja tudi neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka," spominjajo na ministrstvu.
Enako plačilo žensk in moških ureja 133. člen in izrecno določa, da je delodajalec dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo delavcem, ne glede na spol. Določila pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ki so v nasprotju z zapisanim, so neveljavna.
Za kršitev prepovedi diskriminacije (tudi za kršitev enakega plačila) so v zakonu predvidene tudi globe za prekršek. Delodajalca (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) se kaznuje z globo od 3000 do 20000 evrov, če delavca postavlja v neenakopraven položaj, oziroma od 1500 do 8000 (manjši delodajalec) in od 450 do 1200 evrov (delodajalec posameznik), z globo od 450 do 2000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
