Čeprav je brez nog, zaman prosi za osebno asistenco

Ko je Branko Štelcer ostal brez ene noge, je potreboval pomoč, a je bil vseeno bolj samostojen. "Sam sem šel v posteljo, na stranišče, na voziček, vozil sem avto, avtomatik." A so mu zavrnili osebno asistenco. In nato še drugič, ko je ostal še brez druge noge in ko še bolj potrebuje pomoč. Z veseljem bi bil aktivnejši, če bi mu lahko nekdo pomagal na voziček. Žena tega fizično namreč ne zmore sama. "Če bi se lahko premaknil na voziček, če bi mi kdo pomagal, bi vriskal od veselja."

Štelcer bi, tako kot vsi, rad vedel, zakaj so mu že dvakrat zavrnili osebno asistenco. "Niti ne smeš vprašati, kdo je bil v komisiji. V odločbi oziroma sklepu ni nikjer napisano, zakaj mi je niso odobrili. Piše samo, da je stanje isto, kakršno je bilo."

Potem ko enter za socialno delo pregleda in preveri izpolnjevanje pogojev za dodelitev osebne asistence, komisija Inštituta za socialno varstvo po obisku prosilca, kot je bilo tudi v njegovem primeru, poda mnenje o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence. In na podlagi pozitivnega ali negativnega mnenja komisije nato center izda odločbo o pravici do osebne asistence. 

A pozor. Tudi centri za socialno delo ne dobijo natančne obrazložitve mnenja s strani komisije in posledično ne morejo ustrezno obrazložiti odločb, zakaj je posameznik upravičen ali neupravičen do osebne asistence. 

Kot pravijo v Skupnosti centrov za socialno delo, so na to težavo že opozorili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vsi pristojni so imeli tudi delovno srečanje. Cilj srečanja je bil, da se mnenja komisij ustrezno dopolnijo, da bodo omogočala konkretizirano in utemeljeno odločanje. Inštitut za socialno varstvo je sicer, pravijo, pripravil predlog sprememb, do katerih pa se mora ministrstvo še opredeliti.