Predstavniki več nevladnih organizacij so se v podporo prosilcem za azil dopoldne zbrali na solidarnostnem shodu pred vladno palačo v Ljubljani. Kot je ob tem spomnil predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič, begunci v Sloveniji že dalj časa opozarjajo na možnost vračanj na Hrvaško, a so do zdaj naleteli na gluha ušesa.
"Ugotavljajo, da se jih obravnava kot številke in kot varnostno vprašanje, ne obravnava se jih kot ljudi, ki so prišli po zaščito in imajo za to utemeljene razloge, ki jim je treba prisluhniti," je opozoril. Ob tem je znova pozval premierja Roberta Goloba in celotno vladno ekipo, naj prisluhneta zgodbam ljudi, ki v Sloveniji potrebujejo zaščito.
"Groza nas je Hrvaške, tam smo doživeli mučenje, ponižanje, tepež, na nas so spustili policijske pse in streljali. Pošiljajo nas nazaj v državo, kjer smo bili zanje živali in ne ljudje. V Sloveniji se počutimo varno, mnogi že hodimo v službo, vsi se učimo jezika, otroci hodijo v šolo, tukaj imamo prijatelje," je dejal eden od prosilcev za azil. Kot je še dodal, je veliko prosilcev v Sloveniji že nekaj časa in jo zato tudi dojemajo kot svoj dom.

Prosilci za azil so ob napovedanih vračanjih na Hrvaško svoje osebne zgodbe strnili tudi v kratkem videu, ki so ga naslovili tako na civilno družbo kot tudi na vlado. Na današnjem solidarnostnem shodu so sicer podporo prosilcem za azil med drugim izrazili antropologinja Svetlana Slapšak, pesnik Andrej Rozman Roza, predstavniki Inštituta 8. marec, Protestne ljudske skupščine in civilne iniciative Izbrisanih, učiteljica slovenščine, ki poučuje prosilce za azil, Anja Tomažin, nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in raper Zlatko.
To je bil sicer že drugi solidarnostni shod v zadnjem mesecu, v sredini maja so nevladniki prosilcem za azil v luči napovedanega vračanja dveh prosilcev na Hrvaško podporo izrazili na shodu pred azilnim domom na Viču v Ljubljani. Nadaljevali so ga pred vladnim poslopjem, srečali pa so se tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Ministrstvo: Vračanje je v skladu z zakonodajo
Na ministrstvu za notranje zadeve so v današnjem odzivu zavrnili vse očitke o sistematičnih vračanjih prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško. Poudarjajo, da gre za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU, pri čemer vsak primer obravnavajo individualno. Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški pa na ministrstvu pojasnjujejo, da v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjajo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici. Hrvaška pa je ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, so dodali.
Tudi statistični podatki po njihovih navedbah jasno kažejo, da nikakor ne gre za sistematične predaje prosilcev za mednarodno zaščito. Letos je tako Slovenija predala sedem prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer na Hrvaško pet in dva v Nemčijo. Lani pa je bilo izvedenih 20 predaj, so navedli. Slovenija pa je letos do konca aprila sprejela 82 prosilcev za mednarodno zaščito, v lanskem letu pa skupno 257, navajajo na ministrstvu.
Obenem so izpostavili, da je upravljanje migracij ena od prednostnih nalog tako notranjega ministrstva kot tudi vlade. Zato na ministrstvu trenutno delujeta delovna skupina za pripravo strategije na področju migracij in delovna skupina za pripravo strategije na področju vključevanja tujcev. Obe strategiji bosta podlaga za spremembo zakonodaje, so še zatrdili na notranjem ministrstvu.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.