'Ne' vetrnim elektrarnam

Pohoda Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in Mountain Wilderness Slovenije proti gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri se je udeležilo približno 140 ljudi. Po mnenju koalicije za Volovjo reber sodi to območje, kjer je ministrstvo za okolje dovolilo postavitev vetrne elektrarne, med najdragocenejša območja ohranjene narave pri nas.

"Namen je opozoriti na vse naravne lepote in kvalitete, ki jih ta prostor ima in zaradi katerih bi moral biti upravičeno zaščiten pod Naturo 2000," je namen pohoda na Volovjo reber pojasnil predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Gregor Torkar.

Volovja reber, ki izpolnjuje pogoje za vključitev v Naturo 2000, določena pa je bila tudi za vključitev v Regijski park Snežnik, se lahko pohvali z izjemno krajinsko lepoto, saj so tam obsežna suha travišča z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom, združba ptic pa je med najbogatejšimi v državi, menijo organizatorji pohoda.

"Malo katero območje v Sloveniji ima na svoji strani tako dobre naravovarstvene in pravne argumente in tako dobro podporo civilne družbe kot Volovja reber," poudarjajo v društvu za ohranjanje naravne dediščine.

Po njihovih besedah je okoljsko ministrstvo z izdajo gradbenega dovoljenja za vetrno elektrarno na Volovji rebri storilo slabo potezo za celotni sistem varstva narave v Sloveniji. Investitorjem je tako sporočilo, da pri nas ni območja, kjer se z dovolj pritiska vetrne elektrarne ne bi dalo postaviti. Tako se že govori o novih vetrnih elektrarnah na Nanosu, Goliču, Vremščici in Petrinjskem krasu, pravijo okoljevarstveniki.

Vetrne elektrarne, katerih ekonomska upravičenost je skromna, sicer lahko pripomorejo k zmanjševanju toplogrednih plinov, a je njihova postavitev smiselna le, če je izkoristek vsaj delno opravičljiv, hkrati pa ne ne prizadene najdragocenejše narave. V nasprotnem primeru gre za uničevanje narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja, še izpostavljajo.