Onesnažena živila so vir številnih bolezni

Zavod za zdravstveno varstvo je na svoji spletni strani objavil nekaj osnovnih priporočil, kako ravnati, če vas prizadene poplava. Poleg uničenega pohištva in drugega stanovanjskega inventarja je treba posebno pozornost nameniti tudi živilom, ki se lahko med poplavami onesnažijo s površinsko vodo, ki je mikrobiološko in kemično onesnažena ter vsebuje nevarne mikroorganizme iz odplak in odpadnih voda kanalizacijskega sistema, mrtvih živali in ljudi.

Zaradi neurejenih higienskih razmer, vključno s pomanjkanjem zdrave pitne vode, sanitarij in pomanjkanjem primernih pogojev za pripravo hrane so se med poplavami že pojavili masovni izbruhi bolezni, povzročeni z okuženimi živili. Uživanje varnih živil je zlasti pomembno za otroke, nosečnice in starejše ljudi, ki so dovzetnejši za okužbe in zastrupitve z živili.

Med onesnaženimi živili tudi pitna voda

V izrednih razmerah je pitna voda iz javnih vodooskrbnih sistemov obravnavana kot onesnaženo živilo (razen s posebnimi zagotovili upravljavca vodovodov), zato jo je treba prekuhavati ali kako drugače pripraviti za varno uporabo v prehranske namene, lahko pa uporabljamo embalirano pitno vodo. V izrednih razmerah zato spremljamo informacije upravljavca vodovoda o kakovosti pitne vode, ki jih objavljajo v sredstvih javnega obveščanja in dosledno upoštevamo njihova navodila o morebitnih ukrepih.

Živila prenesemo iz poplavljenih prostorov

Vsa nepoškodovana živila, če je le možno, iz poplavljenih prostorov prenesemo v suhe, zračne, pred poplavo varne prostore. Prostori, v katerih skladiščimo živila, morajo imeti dobre zidove in prezračevanje. Zalog kemikalij, kot so goriva, pesticidi, belila in druge, nikoli ne skladiščimo skupaj z živili.

Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči. Na splošno kemičnih snovi ne moremo sprati z živil. To vključuje tudi živila, hranjena v propustni embalaži, kot so karton, PVC-vrečke ali tkanina. Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili neposredno poškodovani, lahko v njih shranjena živila uporabimo. Če je prišlo do trajnega izpada električne energije, poskusimo čim prej uporabiti ohlajena ali zamrznjena živila. Drugo zavržemo.

Zavržemo VSA živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo. Živila, ki vsebujejo tujke, kot so koščki stekla, plastike ipd., zavržemo. Zavržemo tudi vsa plesniva živila. Iz poškodovanih vreč vsebino, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih ter jih prednostno porabimo. Nepoškodovana živila premestimo v suh prostor, stran od zidov in tal, ki so zaradi poplav vlažni.

Tudi pri čiščenju pazite na osebno varnost

Vse odstranljive predmete iz prostora odstranimo, jih pred tem tudi razkužimo in pripravimo prostor za razkuževanje tal in sten. Pri tem preverimo stanje stenskih in talnih oblog. Za razkuževanje se priporoča uporaba klorovih preparatov. Očiščene in razkužene prostore nato prezračimo in ogrejemo, tako poskrbimo, da se čim prej posušijo. Ko so oprema, police in prostori čisti in suhi, lahko živila vrnemo na prvotno mesto.

Čas sanacije je tudi čas prijave škode

Škodo, ki je nastala na vaši nepremičnini, če se le da, prijavite v tednu dni, še bolj bo, če jo prijavite v prvih treh dneh po ujmi. Vso škodo najprej fotografirajte in če se da, počakajte na cenilca iz zavarovalnice, kjer imate stanovanje zavarovano. Fotografije so zelo pomembne, saj večina takoj, ko se začne voda umikati, začne sanacijo prostorov. Poškodovane stvari ne odvrzite v zabojnike za smeti, pač pa jih pripravite na mestih za kosovni odvoz.

Z današnjim dnem pa pristojne komisije začenjajo s popisi in oceno nastale škode.