'Ne' terminalu in pomolu

Koprski mestni odbor Zelenih Slovenije je danes izrazil nasprotovanje državnemu lokacijskemu načrtu za Luko Koper, ki predvideva gradnjo tretjega pomola, saj naj bi ta dokončno onemogočil dostop do izliva reke Rižane.

Kot je povedal predstavnik koprskega odbora David Stepan, nasprotujejo tudi gradnji morebitnih plinskih terminalov, ker sta tržaški in koprski zaliv po njihovi oceni "preplitka, prenaseljena in ekološko bistveno preobčutljiva za tak projekt".

Državni lokacijski načrt za Luko Koper, ki je po Stepanovih besedah v fazi pospešenih priprav, naj bi jasno določil postavitev tretjega pomola. Stepan opozarja, da "kljub poskusom okoljskih organizacij ni dialoga med državo, tovrstnimi organizacijami in krajani o omenjenem lokacijskem načrtu".

Dokončno uničenja ustja reke Rižane

"Če bo tretji pomol postavljen, bo to pomenilo, da prebivalci nikoli več ne bodo mogli občudovati izliva reke Rižane v morje", poudarja Stepan in dodaja, da "prav ta reka zagotavlja prebivalcem Istre 80 odstotkov pitne vode". Strugo reke so preusmerili že leta 1982, ob gradnji drugega pomola. Zdaj je, zaradi carinskih normativov, ustje reke Rižane zagrajeno z bodečo žico in nedostopno javnosti, kar bi morali v prihodnosti odpraviti.

Poleg struge reke bi tretji pomol uničil tudi školjčišče v Ankaranu, kjer uspevajo redke rastlinske in živalske vrste. Zato se Zelenim zdi najbolj sprejemljivo podaljšanje ali poglobitev obstoječega, drugega pomola.

Podobnik: Gradnja plinskih terminalov nesprejemljiva

„Gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu bi imela dokazano negativni vpliv na okolje,“ je danes v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik in dodal, da bi bil takšen energetski objekt z okoljskih vidikov nesprejemljiv tudi v Luki Koper. "Ker je Koprski zaliv del Tržaškega zaliva, tudi za kakšne druge objekte v Luki Koper ali Koprskem zalivu velja enaka ugotovitev. Tukaj je naše stališče jasno in nedvoumno," je povedal Podobnik.

Nedavno mnenje predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, da je pretovor plina dober posel, okoljski minister Podobnik s podjetniškega vidika razume. "Predpogoj je, da ga okoljsko in prostorsko umestiš v prostor," nadaljuje minister in dodaja, da bi bila umestitev takšnega projekta v ta občutljiv, dragocen prostor slovenske obale nesprejemljiva.

Po Podobnikovih informacijah na nobenem od strokovnih ali organov v sestavi ministrstva še ni bila vložena vloga za postopek presoje vpliva na okolje takšnega objekta. Tudi v načrtovanem državnem lokacijskem načrtu za Luko Koper takšna možnost sploh ni bila proučevana, ker ni bila mišljena, da bi bila umeščena v ta prostor, je povedal minister. "Govorimo o dilemi ali o projektu, ki nima ne nosilca in ni bil predlagan."

Umeščanje terminalov bi se lahko izvedlo le z novim državnim prostorskim načrtom. Tega v sprejem vladi predlaga okoljski minister. "Minister za okolje in prostor bi vladi predlagal sprejem sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za skladišče zemeljskega plina oz. za plinski terminal samo v primeru, da bi minister za gospodarstvo, kot minister, pristojen za področje energetike, podal utemeljeno pobudo, da se prične z načrtovanjem takšnega objekta, pri čemer bi moralo biti iz pobude jasno razvidno, kakšne dejavnosti in v kakšnem obsegu naj bi se izvajale," so sporočili z okoljskega ministrstva.

V primeru, da bi vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta bi ministrstvo za okolje in prostor začelo z aktivnostmi v zvezi s pripravo načrta, ob čemer bi se izvedla tudi celovita presoja vplivov na okolje, v postopek priprave pa bi bila vključena tudi javnost, še dodajajo na ministrstvu.