60 odstotkov proti vladi

Zadnja javnomnenjska raziskava Politbarometer pred parlamentarnimi volitvami, v kateri je sodelovalo 804 anketirancev, je pokazala, da po strankarskih preferencah vodijo Socialni demokrati (SD) Boruta Pahorja s 23 odstotki, kar je pet odstotkov več kot aprila. Sledi Socialno demokratska stranka (SDS) Janeza Janše s 15 odstotki, aprila 16, na tretje mesto pa se je uvrstila Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča Plemenitega s sedmimi odstotki, kar je enako kot aprila. Zares Gregorja Golobiča se je s šestimi odstotki uvrstila na četrto mesto, sledijo Liberalni demokrati Slovenije (LDS) Katarine Kresal s petimi odstotki in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) Karla Erjavca s tremi odstotki. Po dva odstotka podpore pa imajo Nova Slovenija (NSi) Andreja Bajuka, Slovenska ljudska stranka (SLS) Bojana Šrota in Lipa Saša Pečeta.

V javnomnenjski raziskavi, ki jo pripravlja Center za raziskovanje javnega mnenja, so anketirance povprašali tudi, ali bi bilo za Slovenijo koristno, če bi Janševa vlada v sedanji sestavi dobila mandat še za naslednja štiri leta. Da bi bilo to za Slovenijo koristno, meni 29 odstotkov vprašanih, da bi bilo nekoristno, pa 61 odstotkov, medtem ko jih je 10 odstotkov odgovorilo z "ne vem".

Raziskava je zabeležila tudi visok odstotek nepodpore Janševi vladi, saj vlade ne podpira 60 odstotkov vprašanih, podpira pa jo 33 odstotkov, ostali so neodločeni. Po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša tako visokega zavračanja niso zabeležili vse od začetka meritev leta 2001. Podoben rezultat so zabeležili tudi pri vprašanju zaupanja v institucije, kjer se je 27 odstotkov anketirancev izreklo, da predsedniku vlade zaupa, 48 odstotkov pa mu ne zaupa. "Premier Janša se je tako znašel na najnižji točki zaupanja od leta 1996, z izjemo obdobja Bajukove vlade," je pojasnil Toš.

Predsedniku Türku zaupajo

Tudi sicer je raziskava zaznala manjše zaupanje v vse institucije. Na vrhu lestvice zaupanja je sicer še vedno predsednik republike Danilo Türk, ki mu zaupa 68 odstotkov anketirancev. Sledijo evro (49 odstotkov), vojska (42) in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik (40 odstotkov). Po deležu izrečenega nezaupanja pa so na dnu lestvice cerkev in duhovščina (54 odstotkov), sodišča in politične stranke (50), predsednik vlade (48), vlada (45) in državni zbor, ki mu predseduje France Cukjati (42 odstotkov).

Vrsta neresnic v vladni brošuri?

Izvajalci javnomnenjske raziskave so raziskovali tudi odnos anketirancev do trditev, ki so bile zapisane v vladni brošuri z naslovom Slovenija včeraj, danes, jutri. S trditvami, da se je izboljšala socialna varnost upokojencev, da je mladim olajšan dostop do stanovanj, da so se skrajšale čakalne dobe v zdravstvu, da je dostop do zaposlitve lažji, da so plače in pokojnine pravičnejše ter da so se davki znižali, se v povprečju strinja od 13 do 27 odstotkov vprašanih, od 58 in 77 odstotkov anketirancev pa trditve zavrača. Raziskava je zaznala tudi višji delež nezadovoljnih glede vprašanj socialnega položaja delavcev, vpletanja politike v gospodarstvo in korupcije. Indeks kritičnosti namreč pokaže, da je ostro kritičnih 57 odstotkov vprašanih (aprila 53), kritičnih 20 odstotkov (aprila 23), in nekritičnih oziroma delno kritičnih osem odstotkov (enako kot aprila).