Ne samo zdravstveni inšpektorat, osebne podatke objavljala tudi CSD in Policija

V uradu informacijske pooblaščenke (IP) Mojce Prelesnik so ugotovili, da Zdravstveni inšpektorat RS ni edini organ, ki je na oglasni deski državnega portala e-Uprava, katere vsebina se sicer dnevno spreminja, prekomerno objavil osebne podatke. Nekateri organi objavljajo celotne dokumente, nekateri pa v obvestilu o neuspeli vročitvi in sporočilu o vročanju z javnim naznanilom navajajo več osebnih podatkov, kot to dopušča 96. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), so zapisali.

Postopek inšpekcijskega nadzora so zato uvedli tudi zoper nekatere centre za socialno delo, ki so objavljali celotne odločbe, pa tudi zoper Policijo, ki je v sporočilih o vročanju navajala tudi EMŠO. 

Informacijska pooblaščenka zdaj vse organe poziva, da nemudoma preverijo svoje vročanje dokumentov z javnim naznanilom in poskrbijo, da se na državnem portalu e-Uprava ne objavljajo odločbe in dokumenti, pač pa le sporočilo o vročanju, ki lahko vsebuje le naslovnikovo osebno ime in naslov. 

O ugotovljenih nepravilnostih so že seznanjeni Upravna inšpekcija, Skupnost centrov za socialno delo in Generalna policijska uprava. 

"Obdelava osebnih podatkov, kamor sodi tudi njihova javna objava, je dopustna samo, če je zanjo izpolnjen kateri od pogojev iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). V primeru objave obvestil o neuspeli vročitvi pri vročanju z javnim naznanilom je tako objava osebnih podatkov zakonita le, če organ pri objavi sledi pravilom iz 96. člena ZUP in obenem spoštuje vsa načela iz člena 5 GDPR, predvsem načelo 'najmanjšega obsega podatkov'," pojasnjujejo v uradu. 

Organ v primeru neuspele vročitve sicer lahko odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravijo z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-Uprava, a na način, kot ga določa 3. odstavek 96. člena ZUP. Ta pa ne dopušča objave dokumenta, ki ga ni bilo mogoče vročiti (npr. odločbe), pač pa le objavo sporočila o vročanju, v katerem se sme od identifikacijskih podatkov navesti le posameznikovo ime in naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče. Ne sme se torej navajati nobenih drugih osebnih podatkov, kot je v praksi npr. EMŠO, so še dodali. 

Za takšno omejitev objave osebnih podatkov si je namreč prizadeval IP, posledično pa je bil ta način sprejet v 3. odstavku 96. člena ZUP (UL RS št. 8/2010), po katerem se zaradi varstva osebnih podatkov ter spoštovanja načela najmanjšega obsega podatkov pri tovrstnem vročanju ne objavlja več celoten dokument, pač pa le še sporočilo o vročanju z bistveno omejenim naborom osebnih podatkov. 

Spomnimo 

Zdravstveni inšpektorat je prejšnji teden na oglasni deski e-Uprave objavil odločbe več deset posameznikov, ki jih ni mogel izročiti kršiteljem. A namesto zgolj imena in priimka kršiteljev in le dela odločb so se na oglasni deski znašle kar celotne odločbe, s tem pa so neupravičeno izpostavili tudi osebne podatke kršiteljev, vključno z imenom, priimkom, rojstnim datumom, naslovom prebivanja in številko EMŠO.  V našem uredništvu smo, še preden so z eUprave izginile omenjene odločbe, nekaj dokumentov shranili. 

Iz ene od odločb je tako razvidno, da so inšpektorji Mariborčanu izrekli globo v višini 40 evrov, ker je konec aprila "sedel na klopi ob bazenu na kopališču" in s tem kršil odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah, ker se je "brez upravičenega razloga zadrževal na javnem mestu /.../ v skupini oseb".  Poleg omenjene kazni mora kršitelj poravnati še 40 evrov stroškov postopka. 

Iz druge odločbe je bilo razvidno, da so isto kazen izrekli tudi Mariborčanu, ki se je spomladi sredi dneva zadrževal pred trgovino z oblačili. Še enega Mariborčana pa so aprila v obdobju dveh tednov ujeli pri petih različnih prekrških (pitje kave in kajenje na javnem mestu, pitje alkohola s prijatelji in podobno), s čimer si je skupaj "pridelal" za 400 evrov glob. 

V Hrastniku pa so prav tako aprila oglobili moškega zaradi zbiranja na javnem mestu, za kar je bil kaznovan s 400 evri kazni. 

Na Zdravstvenem inšpektoratu so napako priznali. "To se ne bi smelo zgoditi. To napako res obžalujemo in bomo naredili vse, da se ne bo ponovila," je poudarila Andreja Mojškrc. Kot je pojasnila, so nedopustne objave umaknili, ko jih je o njih obvestila informacijska pooblaščenka. "Takoj po prejemu te informacije smo pristopili k odpravi napake. Te dokumente smo umaknili. Trenutno preiskujemo, kako je do te napake pri objavi prišlo, in ko bodo te ugotovitve zbrane, bomo uvedli ukrepe z namenom, da se to v prihodnosti ne bi ponovilo," je pojasnila. 

Prelesnikova je poudarila, da je šlo v tem primeru nesporno za kršenje zakona o varstvu osebnih podatkov in za neustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Kakšna globa čaka odgovorne, pa je stvar odločitve državne nadzornice, je še dodala.