Zmago Jelinčič je volitve v Azerbajdžanu opazoval trikrat, od tega dvakrat kot slovenski poslanec. Prav zato bo sporno nakazilo 25 tisoč evrov zdaj zanimalo tudi državni zbor. Jelinčič sicer vse to označuje kot 'še eno izmed neumnosti razpadajoče EU' in zagotavlja, da je bilo pri njem vse čisto, jasno.
Koliko to drži, namerava preveriti tudi pred kratkim izvoljeni predsednik DZ Matej Tonin. To za logično in nujno potezo ocenjuje novinar, ki na vprašljive opazovalce, povezane z avtokratsko oblastjo v Bakuju, opozarja že leta in dobro pozna ozadja, Branko Soban. "S tem je treba začeti. V Sloveniji in vseh drugih državah vzhodne in zahodne Evrope, kjer korupcija postaja normalen način delovanja v okviru političnih procesov," pravi Soban.
Državni zbor lahko ustanovi posebno preiskovalno komisijo ali poslancu omeji mednarodno dejavnost, medtem ko mandata Jelinčiču ne more vzeti nihče, čeprav mu v Evropi očitajo, da je kot opazovalec bival na veliki nogi.
Azerbajdžan je med slovensko politično elito sicer zelo priljubljen. Že pred leti je z močno gospodarsko delegacijo tja potovala Janševa vlada. Na sprejemu pri enemu najbolj avtoritarnih voditeljev Ilhamu Alijevu se je mudil tudi ljubljanski župan Janković. Evroposlanec Ivo Vajgl, ki je zaradi opazovanja volitev kršil pravila Evropskega parlamenta, a ostal brez kazni, pa je slovenske predstavnike v Svetu Evrope pozival, naj med dvema poročiloma o tej kavkaški deželi podprejo tistega, ki je bolj naklonjen oblastem.
Gre za prve konkretne sankcije v dolgoletnem razčiščevanju afere "kaviargate", ki razkriva domnevno koruptivne odnose med oblastmi v Bakuju in več evropskimi politiki.
KOMENTARJI (358)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.