Pirc Musarjeva zapela Siddhartino pesem Ledena in požela stoječe ovacije

"Čeprav smo skozi leta prizadevanj feminističnih gibanj priča napredku in premikom k pravičnejši družbi, od pozivov k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o splavu, je še vedno ali zopet ključnega pomena, da se zavzemamo za pravice in dostojanstvo žensk. Vsak dan, ne le za 8. marec," je na slovesnosti v predsedniški palači izpostavila predsednica Nataša Pirc Musar.

Po njenih besedah ima revščina "žal še vedno ženski obraz". Kljub zakonodaji, ki določa enako plačilo za enako delo, se namreč razlike v plačah med spoloma še vedno pojavljajo, tudi v Sloveniji. Spomnila je, da je Slovenija leta 2022 dobila prvo predsednico državnega zbora, prvo zunanjo ministrico in prvo predsednico republike, pa vendar so ženske še vedno premalo zastopane na vodstvenih položajih, tudi v politiki, "kjer se še vedno soočamo s stereotipi na podlagi spola in to celo neprikrito, v javnem prostoru, vsem na očeh". To po njenih besedah omejuje vpliv in možnosti za napredovanje celotne družbe.

Opozorila je tudi na fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje nad ženskami, ki je hud družbeni problem. "Krepitev ničelne tolerance do nasilja v družbi, krepitev zaupanja v državne institucije z učinkovitim ukrepanjem in odpravo sekundarne viktimizacije so ključni koraki za zaščito žrtev in preprečevanje nasilja nad ženskami, ki je odraz neenakih razmerij moči," je poudarila. Zato je po njenih besedah odprava neenakosti med položajem žensk in moških v družbi bistven korak pri preprečevanju nasilja in zagotavljanju temeljnih človekovih pravic vsem članom in članicam družbe.

"V zadnjih letih lahko beremo in opažamo razmah gibanj in stališč proti teoriji spola, proti politiki enakosti spolov in feminizmu," je opozorila predsednica in dodala, da je to realnost tudi v Sloveniji, kjer tradicionalne vloge in pričakovanja še vedno ali pa zopet vplivajo na razdelitev družinskih obveznosti.

Mednarodni dan žensk je zato po njenih besedah tudi priložnost za poudarjanje nujnosti feminizma, "ki ni zgolj gibanje za pravice žensk, ni naperjen proti moškim, ni stvar jeznih žensk, temveč je boj za pravičnost, enakost in svobodo za vse ljudi, ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, spolno usmerjenost ali druge identitete". Prizadeva si za ustvarjanje bolj inkluzivne, pravične in enakopravne družbe, je dodala.

"Le z aktivnim delovanjem lahko ustvarimo bolj pravičen, spoštljiv in sočuten svet za vse. Predvsem pa je pomembno, da tako vzgajamo naše otroke," je ob mednarodnem dnevu žensk še poudarila.

Ob koncu slovesnosti je Pirc Musarjeva s sodelavko zapela še Siddhartino pesem Ledena. Poželi sta bučen aplavz in stoječe ovacije, prejeli pa sta tudi cvetje.

Tudi ministrice ob 8. marcu izpostavile pomen boja za pravice žensk

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici ob mednarodnemu dnevu žensk izpostavila, da bi moral biti današnji dan opomnik za vse, da pravice, solidarnost in enakost niso samoumevne, ampak se je treba zanje boriti vsak dan in stremeti k enakosti za vse. "Mednarodni dan žena simbolizira boj za enakopravnost in spoštovanje pravic žensk. To je dan mobilizacije in aktivacije v boju za boljši svet, dan boja, ki še traja in danes ni nič manj pomemben kot nekoč," je zapisala.

Poudarila je, da so ženske v javnosti še vedno objektificirane. Ocenjuje, da je poročanje o nasilju nad ženskami pogosto pristransko, ženske na delovnih mestih nimajo vedno enake obravnave, v domačem okolju pa se dogaja vse preveč zlorab in nasilja. Opozorila je, da številne ženske in dekleta živijo v strahu za svojo fizično, socialno ali ekonomsko varnost. Na ministrstvu se te problematike po njenem mnenju zavedajo in jo naslavljajo s sistemskimi ukrepi in ozaveščanjem. "Zagotoviti moramo enake možnosti na vseh področjih življenja in slaviti dosežke žensk," je prepričana.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je v poslanici opozorila, da polovica prebivalstva ne more polno razviti svojega potenciala, ker so pravice žensk in deklet zapostavljene. To nepravično ravnanje po njenem prepričanju povzroča škodo vsem, ne samo predstavnicam ženskega spola, in zavira družbeni napredek. "Čeprav je diskriminacija glede na spol po naši ustavi prepovedana, so ženske za enako delo približno za četrtino slabše plačane kot moški, opravimo pa približno trikrat več ur neplačanega dela v gospodinjstvu kot moški," je zapisala.

V zadnjih desetletjih je bilo po njenih besedah veliko pozitivnih premikov k zagotavljanju enakih pravic za ženske. A pri Združenih narodih so nedavno izračunali, da bomo s takim tempom potrebovali še približno 300 let za odpravo otroških porok, 286 let za odpravo diskriminatornih zakonov do žensk, 140 let za zagotovitev enakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v podjetjih in 47 let za enakopravno zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih.

"Boj za spremembe, se pravi za priznanje položaja in pravic žensk, je pot do bolj pravičnega in urejenega sveta. Ženske in dekleta nedvomno imamo moč, da ga uresničimo. Pri tem upravičeno računamo na podporo pametnih in odgovornih moških," je zapisala Stojmenova Duh.

Zahvalila se je vsem ženskam, ki so se in se še danes borijo za enakopravnost in enakost spolov. Ne pozabimo, da močne ženske pomenijo močne skupnosti. "In medtem ko razmišljamo o tem, kateri je pravi šopek rož, ki bi ga danes podarili ženski, premislimo še o šopku pravic, ki si jih zasluži," je še dodala ministrica.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so 8. marec označili kot dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, ki so vidni tudi v sektorju kmetijstva oziroma na podeželju. Ministrica Mateja Čalušić je naštela številne poklice, ki jih ženske opravljajo na področju kmetijstva, gozdarstva in agroživilstva, ter zapisala, da se nanje lahko zanese in od njih uči. "Ste strokovne in izjemne," je poudarila in jim ob današnjem prazniku čestitala.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je tudi predsednica Ženskega foruma SD, pa je na novinarski konferenci SD v Ljubljani opozorila na uveljavljanje enakosti v praksi. "Kljub zakonom in določilom smo od dejanske enakosti v praksi zelo daleč. Slovenija je med državami, kjer se to stanje slabša, predvsem kar se tiče plačne vrzeli," je dejala.

Vnovič je napovedala aktivnosti za čimprejšnji prenos direktive o preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami ter o kibernetskem kriminalu. "Ženske se želi utišati in nam s takšnimi in drugačnimi grožnjami onemogočiti nastopanje v politiki, nastopanje kot vodje v nevladnih organizacijah in drugih odgovornih delovnih mestih," je opozorila Katičeva. Napovedala je boj za pravice žensk tudi v prihodnje.