'Laži, laži, nekaj se bo že prijelo'

Kristjani se na veliki petek pred velikonočnim praznovanjem spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan v letu, ko ni maše, zapovedan pa je strogi post.

Pri obredih po cerkvah bodo med drugim molili križev pot, brali poročila o Jezusovem trpljenju in častili križ. Po katoliških cerkvah simbolično pripravijo božji grob, med obredi velikega petka pa prebirajo tudi prošnje za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe in za odnose z judovsko skupnostjo, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

''Družbene razmere, v katerih se nahajamo, so zaznamovale vesoljno človeško družino in kažejo tako na krizo človeka kot tudi družbe. Zgradili smo babilonski stolp civilizacije, ki temelji na materialnem blagostanju, pozablja pa na pomen bivanja in radost življenja. Svetopisemsko sporočilo osvetljuje globlji vzrok takega stanja. To je delovanje vladarja tega sveta, lažnika in očeta laži, kakor pravi evangelist Janez. V pripovedi o stvarjenju sveta je predstavljen v podobi kače. V človeka poskuša zasejati dvom. Boga želi prikazati kot rivala človeku, ki mu jemlje svobodo in dostojanstvo,'' je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran.

''Čeprav je v že omenjenem odlomku Božja volja jasno zapisana: 'Od vseh dreves lahko jesta, samo od drevesa življenja ne,' kača izgovori laž: 'Ali je res Bog prepovedal jesti od vseh dreves v vrtu?' – Se je kača zgolj zmotila? – Ne! To je način zavajanja, ki ga dobro poznamo tudi danes, po načelu: 'Laži, laži, nekaj se bo že prijelo.' Pojavi se dvom, ki se vedno bolj zajeda v človeka in ga zastruplja z nezaupanjem in željo, da bi sam postal kakor Bog in si po svoje krojil usodo. Človek je utrgal prepovedani sad. Posegel je po življenju, do katerega nima pravice, ker je dar.''

''Velikonočni dogodek povzame odrešenjsko sporočilo, ki doseže svoj vrh v vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezusovo bistveno poslanstvo je, da znova dokaže, da je Bog ljubezen. Seveda se je oče laži z vso silo zagnal vanj in ga skušal odvrniti od njegovega poslanstva. Po 40-dnevnem postu v puščavi se mu je približal in ga preizkušal z najpogostejšimi skušnjavami kruha, oblasti in čudežev. Ko je Jezus sprejel in premagal vse preizkušnje ter vedno izpolnil Očetovo voljo, mu je hudič nastavil še zanko, v kateri noben človek ne zmaga: krivično obsodbo najhujšega zločinca, skrajno ponižanje na križevem potu in sramotno smrt na križu med dvema razbojnikoma. Kazalo je že, da bo v tem trenutku satan zmagal, saj je Jezus izrekel besede: 'Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?' A tudi v tem strašnem trenutku so bile njegove zadnje besede povezane z Očetom: 'Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!' Jezus na križu je znamenje predane ljubezni, ki je ni mogoče uničiti. Zato smrt in grob nista zadnji dejanji našega bivanja, ampak izpolnjeno življenje in večna sreča. Jezus nam je oznanil, da je naš zadnji cilj v nebesih in nam je odprl pot do cilja. S tem zagotovilom vsem vam, doma in po svetu, voščim vesele velikonočne praznike v zmagoslavju življenja Jezusa Kristusa,'' je zaključil.

Evangeličanski škof Geza Erniša pa je poudaril, da ''nas velika noč vzpodbuja, da zgradimo svet, v katerem se bomo znebili prepričanja, da se uspešnost in sreča neke družbe merita le z njeno kupno močjo. Bog nas namreč ni ustvaril le kot brezbrižne in brezidejne potrošnike, temveč kot razmišljajoče ljudi.'' Po njegovih besedah moramo "ob Božji ljubezni tudi mi najti dovolj ljubezni za življenje", se upreti vsem oblikam nasilja in se "zavzeti za človeka dostojno življenje od njegovega prvega do zadnjega trenutka. Boj proti revščini, siromaštvu, boj za mir in pravičnost morajo biti na dnevnem redu slehernega izmed nas. Ni namreč dopustno, da bi na eni strani reklamirali moralo, se zanjo zavzemali, na drugi strani pa prepuščali odgovornost in naloge drugim," je poudaril.

Kot je zapisal, je sicer res, da "resnice smrti iz našega življenja ne moremo odpraviti in kamna minevanja, ki zakriva naš grob, sami odkotaliti. Toda resnica praznega groba je in ostaja trajen razlog za veselje v svetu, ki je poln gorja, trpljenja, smrti," je prepričan. Kriza, ki v tem času trka na vrata mnogih družin, je po njegovih besedah "preizkusni kamen in odgovor na vprašanje, ali smo sposobni biti solidarni s soljudmi, tako kot je bil z nami solidaren Bog''.

''Svet ne more najti smisla in upanja, če se pogublja v vrtincu lastne sebičnosti in nehumanosti," pa je v svoji velikonočni poslanici poudaril superintendent Evangelijske binkoštne cerkve Daniel Brkič. Kot je zapisal, so veliki programi in strategije svetovnih organizacij dobrodošli, "toda moč finančnega kapitala, karierizem, materializem in hedonizem se pretvorijo v največjo zablodo, če Bog ni na prvem mestu. Današnja globalna kriza je pravzaprav kriza etičnih meril in vrednot, kajti človeštvo jih išče na napačnem mestu. Zakaj iščemo življenje sredi smrti? Zakaj vse relativiziramo in bagateliziramo? Kot je poudaril, nam velika noč sporoča, da mora biti merilo vsega človek, ne pa kapital in izkupiček. Slovenija in Evropa bosta po njegovem mnenju srečnejši, če bosta iskali življenje sredi življenja. Vrnimo se raje k zibkam, ne pa h krstam sodobnega časa. Začnimo negovati korenine drevesa, če hočemo ubrati njegove sadove."

Množično v Jeruzalem

Tudi v Jeruzalemu so se začele slovesnosti ob velikem petku. Več tisoč ljudi se je v starem delu mesta zbralo na križevem potu v spomin na trpljenje Jezusa Kristusa, ki tradicionalno poteka na Vii Dolorosi, ulici, kjer naj bi Kristus pred 2000 leti nosil križ, na katerem je bil kasneje križan. Med udeleženci procesije, ki se je končala v baziliki božjega groba, v kateri je zadnjih pet postaj križevega pota, so številni nosili križe, pri tem pa so se na svoji poti srečevali z muslimani in judi.

Za varnost v Jeruzalemu skrbi več sto policistov, iz varnostnih razlogov pa so zaprli tudi dostop do palestinskih ozemelj. O incidentih sicer ne poročajo.