(Ne)popolno darilo: lonec za ženo, 500 evrov na otroka?

Želite podariti popolno darilo? Vprašajte!

Psihologa Raj Persaud in Adrian Furnham pravita, da je odgovor enostavnejši kot se zdi. Skriva pa se v razumevanju definicije "pravega darila". Kot pravita v prispevku za Psychology Today, je darilo "manifestacija medsebojnega razumevanja tistega, ki darilo podarja in tistega, ki ga prejema". Popolno darilo je nekaj, kar si obdarovanec resnično želi, bo v tem užival in bo darilo cenil, praviloma pa gre za nekaj, česar si sam najbrž ne bi kupil, pravita. Obdarovanje je torej priložnost, da nekomu podarimo nekaj, kar si resnično želi, a si, ko so plačane vse položnice in opravljeni vsi nujni opravki, tega nikoli ne privošči.

Kaj pa, če tudi po temeljitem razmisleku še vedno ne veste, kaj bi osebo na drugi strani najbolj razveselilo? Vprašajte, svetujejo strokovnjaki. Iskrena komunikacija je temelj odnosa in pogovor o darilih naj ne bo tabu tema. Še posebej, če razmišljate o darilu večje vrednosti.

In morda še dodatna motivacija, zakaj vprašati, kaj oseba želi za darilo – sodeč po različnih raziskavah, je na leto z darili nezadovoljnih od 30 do 50 odstotkov obdarovancev. Zagotovo nihče ne želi, da je njegov dar nekaj, na čemer se bo nabiral prah, obdarovanec pa se bo moral pretvarjati, kako zadovoljen je. Še posebej, če je mogoče zagato rešiti s preprostim vprašanjem.

Če ste na drugi strani, torej med tistimi, ki jih bo doletelo vprašanje, kaj si želiš, pa strokovnjaki pravijo, da se držite pravila enega darila – osebi na drugi strani torej ne posredujte celega seznama želja. Niti, če bo obdarovan otrok. Prav tako upoštevajte finančne zmožnosti tistega, ki bo darilo poklonil. In seveda ne bo nič narobe, če si namesto predmeta zaželite le dan skupnega druženja.

Je denar popolno darilo?

V nogavico nad kaminom zatlačiti bankovec je enostavno, ne terja razmišljanja o obdarovancu in njegovih željah, prihrani vam stres, ki ga običajno predstavlja tekanje po trgovinah … Praktično, kajne? Poleg tega si bo lahko obdarovanec sam kupil točno tisto, kar si najbolj želi – pa si morda niti ne upa povedati na glas.

Je torej denar popolno darilo? Odgovor ni povsem enostaven. Profesor ekonomije iz Minnesote Joel Waldfogel je v obsežni raziskavi na reprezentativnem vzorcu ugotovil, da bi se obdarovanci zadovoljili s precej manjšo vsoto denarja kot je stalo darilo, ki so ga prejeli, če bi jim obdarovalec namesto predmeta dal denar. Po eni strani bi torej z denarjem ne le na hitro rešili težavo obdarovanja, še prihranili bi.

Po drugi strani pa obstajajo razlogi, zakaj denar ni najboljše darilo. O njih sta se za Journal of Public Economics razpisala Tore Ellingsen in Magnus Johannesson. Denarja se, kot pravita, držijo številne negativne oznake. Ljudem med drugim predstavlja pohlep in sebičnost, številne raziskave kažejo, da prisotnost denarja v razmerju spreminja njegovo dinamiko, zadovoljstvo obeh strani pa je večje, če druga drugi naklonita čas kot bankovec. V primeru daril to, da ste jih izdelali sami ali ste si vzeli čas, da o njih razmislite in jih poiščete v trgovini, nosi večjo težo od denarja. Strokovnjaka celo menita, da časovni vložek v darilo pove precej o iskrenosti in globini odnosa, drugi osebi pa signalizira, kako pomembna je. Kaj predstavlja bankovec za 50 evrov pa je lahko stvar (napačne) interpretacije – tudi vprašanja ali je to v očeh obdarovalca vrednost odnosa.

Torej - v osnovi denar ni najboljša ideja. Vendar pa pomisleki odpadejo, če je oseba sama izrazila željo, da se v darilu skriva denar.

Ne, za to, da preživite prijetne praznike, ne potrebujete gore denarja ali celo posojila

Pa čeprav obstajajo ljudje, ki v ta namen najamejo posojilo. Deloitte je pred leti ugotavljal, da prazniki ob koncu leta slovensko denarnico stanejo okoli 300 evrov – od tega gre približno polovica za darila. Britanci na primer za darila zapravijo okoli 600 evrov.

Sicer pa opozarja, da naj praznično zapravljanje nikakor ne bo neracionalno. Zato skrbno spremljajte, koliko denarja gre za kuhano vino, nakupe na stojnicah in podobno. Sicer se v novo leto ne boste zbudili le z alkoholnim mačkom, ampak z glavobolom zaradi majavih osebnih financ.

Ta nevarnost še posebej preži na ženske, ugotavljajo strokovnjaki. Ti namreč ugotavljajo, da ženske podarijo 84 odstotkov vseh daril. Moški, ki delijo darila to običajno počnejo ob prigovarjanju partnerice oziroma – če že obdarujejo, je obdarovanka partnerica. Medsebojno se po eni od raziskav obdarujejo le okoli štirje odstotki moških, medtem ko na drugi strani darila izmenja približno petina žensk.

In ko smo že ravno pri denarju - ljudi menda pri obdarovanju vodita dva vzgiba - ponos in ljubezen. Medtem ko tisti, ki jih vodi prvo, za darila porabijo veliko denarja, saj smisel ni v darilu, ampak razkazovanju, druga skupina lahko za obdarovanje porabi zgolj minimalen znesek. Persaud in Furnham menita, da več kot boste ob praznikih prejeli in podarili zaradi ljubezni, ne zaradi ponosa - boljši bodo vaši prazniki. Omejena finančna sredstva zato ne pomenijo, da se morate izogibati druženj zaradi strahu, da boste prinesli najslabše darilo.

Kakšen je primeren znesek, ko kupujemo darilo za partnerja?

Pri enem največjih portalov za spletne zmenkarije na svetu Match.com, so si nekoč omislili "darilometer".

Prepričani so, da je vrednost darila odvisna od tega, koliko časa je par skupaj ter finančnih zmožnosti. Načeloma pa naj bi pari, ki so skupaj manj kot mesec dni, izmenjali darila v vrednosti med 20 in 40 evrov, tisti, ki so skupaj med enim in šestimi meseci darila v vrednosti nad 45 evrov, tisti, ki so skupaj več kot šest mesecev pa tudi darila, katerih vrednost doseže 100 evrov. Pravzaprav naj bi vrednost naraščala s številom skupaj preživelih let - tudi zato, ker takšni pari redko porabljajo denar za zmenke in so prazniki priložnost, da se partnerja posvetita drug drugemu.

In če se še vedno sprašujete, kaj kupiti, vprašali pa raje ne boste? Posoda in nogavice so precej osovražena darila v partnerskem odnosu. Še najbolje bo, če izberete darilo, v katerem bosta uživala oba - oddih za konec tedna, kuharski tečaj ali kakšno drugo skupno aktivnost.

500 evrov za darila za enega otroka?!

Morda še pred največjo dilemo pa se za praznike znajdejo starši, stari starši in drugi, ki bodo obdarovali otroke.

Čeprav je na spletnih forumih, kjer o tem potekajo živahne debate, mogoče najti celo podatek, da bodo starši zapravili okoli 500 evrov za darila za enega otroka, so strokovnjaki jasni - manj je več. In več daril ne pomeni več ljubezni, zato je pomembno, da otrok to pomembno dejstvo osvoji čim prej.

Psiholog Sean Grover je za Psychology Today strnil nekaj dognanj o škodljivih učinkih utapljanja otroka v darilih …

Destruktivno vedenje

Otrok, ki v odnosu do daril zapade v pohlepno in grabežljivo razpoloženje, bo posledice tega čutil v odrasli dobi. Študija univerze v Missouriju kaže, da so takšni otroci v odrasli dobi bolj nagnjeni k iskanju začasnih rešitev za zadovoljevanje pohlepa – kot so igranje iger na srečo, neodgovorno najemanje posojil in podobno. V takšni osebi, ki je bila kot otrok zasipana z darili, pričakovanja pa so bila vedno izpolnjena, se naseli nenasitna lakota po vedno več.

Nizka samopodoba

Trajna pozitivna samopodoba je zasidrana v osebah, ki imajo močno identiteto – ne v tistih z veliko materialne lastnine. Preobilje ni v pozitivni korelaciji z občutki lastne vrednosti. Študije so pokazale, da med materialno lastnino, srečo in samozavestjo ni pozitivnih povezav. So pa na lestvicah samozavesti stabilnejšo in pozitivno samozavest namerili pri osebah, ki so imele pozitivne odnose s starši in vrstniki. Prav tako so se takšne osebe bolje spoprijemale z življenjskimi izzivi.

Otroka oropamo občukov sreče

Journal of Happiness piše, da so ljudje bolj zadovoljni, če darila dajejo kot prejemajo. Zelo pomembno je, da se otrok nauči dajati, ne le prejemati. Sicer se lahko zgodi, da bo kot odrasla oseba egocentričen, prav tako do drugih ne bo čutil empatije.

Grover tudi opozarja, naj bodo starši pozorni na znake, da njihov otrok že postaja tiran, ko gre za darila – pa naj bo to vezano na praznike ali na čas med letom, ko vedno nekaj pričakuje, celo glasno zahteva ali darila izsiljuje z manipulacijo. Staršem, ki v teh opisih prepoznajo svojega otroka, priporoča globok razmislek o spremembah vzgojnih praks.

Kdor zna čakati, bo v življenju bolj uspešen

Sicer pa naj bi imelo čakanje na božična darila - če teh ni preveč in imajo svoj smisel - za otroke še dodatno vzgojno noto. V času, ko je vse na dosegu roke - otrokom ni potrebno več niti čakati, kdaj bo na sporedu njihova najljubša risanka, ker za to poskrbi YouTube, se pojavljajo težave, povezane z neučakanostjo in nezmožnostjo razumevanja, da so koraki do cilja, kamor spada tudi potrpežljivo čakanje, del uspešnega življenja.

Ameriški psiholog Walter Mischel je štiriletnike pustil v sobi s piškotom. Kdor ni takoj planil nanj, je za nagrado dobil dva. Raziskovalec je iz tega sklepal na osvojeno raven potrpežljivosti. Deset let kasneje se je s sodelujočimi v študiji znova srečal. Tisti, ki so se bili kot otroci sposobni upreti sladki skušnjavi, so bili deset let kasneje uspešnejši, pri delu bolj skoncentrirani, imeli so boljše delovne navade.

"Otroci, ki se naučijo koristi odložene zadovoljitve, so veliko bolje pripravljeni na življenje. In prazniki so čas, ko jih tega lahko naučimo," pravi psihologinja Bettina Hannover. Pričakovanje, kaj se bo na "veliki dan" skrivalo pod jelko, je tako koristno in prav nobene potrebe ni, da otrok v darilo pokuka že večer prej, ker "ne more čakati".

Božični rituali so namenjeni zabavi, ne družinskemu prepiru leta

Kaj torej potrebujete za prijetne praznike?

Ključnih sedem sestavin je zbral psiholog Ronald E. Riggio.

1. Čas, ki ga boste preživeli z družino. Bolj kot boste čutili bližino ljudi, ki jih imate radi, prijetnejši bodo prazniki.

2. Praznične dobrote. Dobra hrana in pijača, oboje zaužito v dobri družbi, razveseljuje.

3. Sodelovanje v tradicionalnih prazničnih ritualih. Pa naj gre za družinske rituale kot je praznična večerja, obisk stojnice s kuhanim vinom s prijatelji ali za obisk maše, ogled jaslic ali božične predstave.

4. Ohranjanje praznične tradicije. Pomemben je tudi ambient, zato ne pozabite na praznično drevo in drugo dekoracijo.

5. Obdarite bližnje. Morda le z doma pečenimi piškoti, obiskom ali darilom, ki vas bo s to osebo povezalo.

6. Sprejmite darila. In uživajte v njihovem odpiranju. Zapomnite si, da na koncu vendarle šteje namen, zato bodite iskreno hvaležni, četudi niste prejeli sanjskega darila.

7. Pomagajte drugim. Praznike izkoristite za obisk osamljenih, zavetišč za živali, darujte dobrodelnim organizacijam ...

Kakor koli boste že preživeli praznike, naj bodo po vaši meri. In če bodo še tako hektični - ko je vsega konec, je večina s prazničnim časom ob koncu leta vendarle zadovoljna.

Neka raziskava je pokazala, da je s tem, kako so preživeli praznike, običajno zadovoljnih kar 75 odstotkov ljudi, kar pomeni, da to obdobje ljudi vendarle napolni z novo energijo. Da so bili prazniki stresni, je dejalo 44 odstotkov vprašanih. Pri tem so o najvišji stopnji stresa poročali mladi in ženske, medtem ko so starejši in moški praznike preživeli bolj sproščeno.