Kot so nam pojasnili pri humanitarni organizaciji Humanitarček, ki je že od samega začetka povodnji aktivno vključena v nudenje pomoči, se potrebe prebivalcev po državi zelo razlikujejo. Prav tako pa tudi nudenje pomoči. Njihovi prostovoljci, trenutno jih je na terenu okoli 350, se držijo razdelitve na pet stopenj, je razložil koordinator prostovoljcev Blaž Petek.

V Črni na Koroškem je sanacija še vedno v prvi fazi, saj s cest in hiš še vedno odstranjujejo blato. Na Koroškem tako trenutno potrebujejo predvsem lopate, motorne žage, krampe in drugo orodje. Ko je blato umaknjeno, lahko nadaljujejo grobo in fino čiščenje. V teh dveh fazah pa so trenutno prostovoljci v Zgornji Savinjski dolini. Tam potrebujejo čistila in razkužila. 

Prihaja tudi do primanjkovanja zdravil, predvsem probiotikov in oglja, saj ima več oseb prebavne težave. Prostovoljcem svetujejo, naj probiotik vzamejo pred prihodom na teren. 

Lekarniška zbornica je sicer sporočila, da zdravil na nacionalni ravni ne primanjkuje, da je pa otežena njihova dostava do določenih območij. 

Povsod se pojavlja potreba po rokavicah, škornjih, podaljških in kantah oz. kanistrih za vodo. Prav tako na vseh poplavljenih območjih potrebujejo hrano za živali, tako hišne ljubljenčke kot krave in konje. 

Četrta faza: večtedensko sušenje, šele nato oprema!

Potem je na vrsti sušenje, ki bo trajalo od treh tednov do enega meseca, šele nato pa se bodo lahko v hiše zložile nove omare, postelje, bela tehnika, igrače in zaloge hrane. V primeru, da se te stvari začno zbirati že sedaj, ljudje z njimi ne bodo imeli kam. Skladišča humanitarnih organizacij so namreč polna, kopičenje oblačil pa ni smiselno, je poudaril Petek. "Poplavilo ti je hišo, potem pa pride kombi, nabasan z nesortiranimi vrečami. Mislite, da ima kdo čas vse to odpirati in sortirati? To potem na koncu leži pred hišami."

Poleg velike količine opreme, s katero nimajo kam, pa je iz varnostnega vidika težava tudi prevelika masa ljudi. Vsakega prostovoljca so zelo veseli, ob tem tudi pravi Petek, a je treba poskrbeti tudi za svojo varnost.

Tudi na Rdečem križu opozarjajo, naj ljudje donacije in odhod na teren koordinirajo s pristojnimi službami. Trenutno je sicer po državi aktivnih več kot 1000 prostovoljcev Rdečega križa. 

Največja težava je še vedno nedostopnost terena  in velika škoda, ki je doletela prebivalce prizadetih območij. Pri Rdečem križu opažajo tudi na vse več psihičnih stisk, ki jih skušajo lajšati in blažiti tudi njihovi bolničarji in prostovoljci s psihosocialno podporo. 

Primer: Savinjska je pred trenutkom potrebovala krompir, zdaj ga ima lahko že tri tone

Prav tako se ob neorganizirani ali nepremišljeni pomoči lahko naredi neželena škoda. "Ljudje vozijo kombije hrane direktno družinam, pa je nimajo kam dati," je podal primer. Podobno je s pomočjo, ki prihaja prek 'nekoga, ki pozna nekoga, ki pozna nekoga drugega', saj se potrebe pri družinah in nastanitvenih centrih spreminjajo hipno.

"Če je na začetku tega pogovora Zgornja Savinjska dolina potrebovala krompir, smo ga vmes mogoče že dobili tri tone," je znova ponazoril Petek. Zato nikakor družinam ne pomagajte na lastno pest, ampak potrebe vedno preverite pri civilni zaščiti ali humanitarnih organizacijah na terenu. 

Pri hrani je tudi sicer potrebna previdnost, že od samega začetka opozarjajo v društvu. Če je ta zapakirana v papirnato embalažo, se bodo namreč živila napila vlage v zraku, mogoče so tudi okužbe. Zaloga naj se naredi za tri dni vnaprej, drugače bo treba hrano zavreči.

'Na zalogo' se prinašajo tudi oblačila, a načeloma le poletna. Tudi to ni preveč dobrodošlo, saj tako velike potrebe po njih ni. V skladiščih se jih je nabralo toliko, da za jesenske obleke sploh ni prostora. Podobno je z igračami, saj jih ljudje nimajo kam dati. 

Ob koncu je posebej poudaril, da je treba lepo vreme izkoristiti za sušenje domov, šele nato pa se jih bo začelo opremljati. " Vse te stvari se bodo lahko zbirale in se bodo zbrale za vse," je tudi pomiril.

"Prava pomoč bo potrebna, ko bodo poplavljena območja izginila iz naslovnic vseh medijev. In šele takrat se bo pokazalo, koliko prave solidarnosti je v nas," je delil še misel Ninne Kozorog.

Prevare: zbirnemu centru odnesel lopate in jih prodajal ob cesti

Opozarjajo tudi na prevare. Veliko ljudi se na primer prek družbenih omrežij izdaja za žrtev poplav, čeprav jih te niso prizadele, in zbira osnovne dobrine ali pohištvo. A goljufe se sreča tudi na terenu. Protovoljci Humanitarčka so v eni izmed regij tako naleteli na 'prodajalno lopat', ki jo je ob cesti postavil gospod. Izdajal se je za prostovoljca in lopate prodajal po mimoidočim, a se je nato izkazalo, da jih je odtujil iz bližnjega zbirnega centra.  

Nemalo je tudi odtujitev iz avtomobilov, zato pozivajo prostovoljce, da s seboj ne nosijo vrednejših stvari.