Družbena omrežja so polna zgodb o nesramnih, nehvaležnih in nasilnih beguncih. Očitajo nam, da mediji ne poročamo objektivno, ker ne prikazujemo dejanskega stanja v begunskih središčih. Da kažemo le otroke in ženske, medtem ko je večina beguncev odraslih moških. Da ne poročamo o napadih na policiste, humanitarne delavce, pa o ropih bencinskih servisov in kupih smeti, ki ostajajo za begunci.
Begunska kriza je za mnoge priložnost za širjenje nestrpnosti med ljudmi. V časih, ko že tako primanjkuje solidarnosti in sočutja, so takšne zgodbe, ki nimajo realne osnove ali pa so pretirane, nož v hrbet že tako moralno skrhani družbi.
Ni res, da so begunci oropali bencinsko črpalko in gostinski lokal v Šentilju. To je potrdila tudi policija in pojasnila, kaj se je v resnici dogajalo.
Ni res, da so begunci včeraj pretepli policista v Dobovi. Na PU Novo mesto prijave tega kaznivega dejanja nimajo.
Res je, da sta bila dva humanitarna delavca v noči na sredo v sprejemnem centru za begunce v Šentilju lažje poškodovana, a ne, ker so ju napadli begunci, pač pa sta padla, ko so se začeli begunci pri razdeljevanju hrane prerivati, so sporočili s PU Maribor.
Prav tako policisti nimajo prijave, da bi begunci na Dolenjskem poškodovali tuje predmete, o čemer se je na enem od družbenih omrežjih razpisala zaskrbljena vojakinja. Seveda je njen zapis anonimen, tako da niti ne vemo, kdo – z imenom in priimkom – stoji za to zgodbo. Predstavnik Slovenske vojske je za 24ur.com dejal, da s terena nimajo informacij, da bi bil kateri od njihovih pripadnikov ogrožen.
Policija je zavrnila tudi informacije, ki se širijo na družbenih omrežjih, da je bilo v Artičah pri Dobovi zjutraj slišati streljanje. Tudi to je ena od zgodb brez realne osnove.
A to za tiste, ki si želijo širiti nestrpnost do beguncev, ki so ljudje, kot mi vsi, ni dovolj. Najlažje je trditi, da mediji selektivno poročamo le o dobrih stvareh, da izbiramo le tiste kadre, na katerih so otroci. Številke pravijo, da je razmerje med ženskami in moškimi skoraj uravnoteženo. Po podatkih policije, je razmerje med moškimi in ženskami (skupaj z mladoletnimi osebami) 55 proti 45. Vse teorije, da so med begunci večinoma le odrasli moški, tudi na osnovi podatkov slovenske policije, padejo v vodo.
Kakorkoli jih poimenujemo - begunci, migrantje, teroristi, oportunisti – to so ljudje. Prihajajo iz Sirije, Afganistana, Irana, Iraka, Pakistana in različnih afriških držav. Svoje domove zapuščajo zaradi vojne, terorizma in pomanjkanja. Bežijo v Evropo, ki je zanje Indija Koromandija, obljubljena dežela, priložnost, da začnejo na novo. Utopija, v katero verjamejo in zaradi katere so pripravljeni iti na dolgo, nevarno in naporno pot. So zaradi tega kaj manj človeški?
Poziv k strpnosti in obsojanje sovražnega govora
Begunska kriza pred našimi očmi je humanitarna preizkušnja za Evropo in v teh tednih tudi za Slovenijo, opozarjajo v Alternativni akademiji. "Zgodbe zgaranih, izmučenih ljudi, mamic in otrok na poti v obljubljeno lepšo prihodnost ali v eksistenčni nuji preživetja na begu pred vojnimi razmerami, nam vsakodnevno prinašajo pričevanja ne samo o ogromnih stiskah in nečloveških razmerah, v katerih so se znašli v svoji domovini ali na poti v Evropi, temveč tudi o nas samih."
Pristojne so že pred časom opozorili na nevzdržni sovražni govor do beguncev, ki se po Sloveniji silovito širi, danes pa skrušeno ugotavljajo, "da so se stopnje sovraštva, prikrite in neprikrite ksenofobije, neutemeljenega strahu in grozljive nestrpnosti dvignile do nepredstavljivih višav, sploh za državo, ki velja predvsem za tranzitno in v njej begunci niti ne želijo ostati."
Opozarjajo, da je sovražnost eskalirala do mere, ko že lahko povzroči realne konflikte, zato ves politični vrh pozivajo, da nemudoma pozove državljanke in državljane k odgovornemu ravnanju in toleranci v besedah ter dejanjih ter obsodijo vse oblike naraščajoče ksenofobije ali celo rasizma, saj humanitarno poslanstvo in pomoč potrebnim brez tega ne bosta uspešna. "V resnici jemljemo za sramotno, da politični vrh države tega doslej ni zmogel ali želel odločno storiti," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Danes se sovražni govor ob begunski krizi širi v neslutene dimenzije in je morda delno posledica tudi tega, da se ga po uradni dolžnosti ne preganja. Ne samo mediji in novinarji, ne le tožilstvo, tudi politiki bodo morali storiti vse, da namesto politično artikuliranih poudarkov o 'varnosti državljanov' povedo svoje o brezosebni, razčlovečeni in nehumani dimenziji, ki jo žal premorejo številni med nami, sodržavljanke in sodržavljani," v imenu Alternativne akademije pravi njen predsednik Darko Štrajn in dodaja, da naš največji sovražnik ni skrit na mejah, temveč v naših glavah.
Vlasta Nussdorfer: Javni diskurz obsojanja vreden
Glede sovražnega govora se je odzvala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je dejala, da je po njenih besedah javni diskurz, ki presega meje, obsojanja vreden. "Treba se je vzdržati sovražnosti in nestrpnosti, varuh vseskozi na to opozarja. Seveda pa je možno povedati resnico, povedati za težave, vsekakor je dopustno, da govoriš. Meja svobode govora ne sme biti omejena, vendar sovražnost je eno, obveščanje drugo," je poudarila.
Najbolj strpni in zgled drugim morajo biti po njenih besedah vsi, ki so na odločevalskih funkcijah. "To je tako kot v družini: če oče in mati nista strpna, ne moreš pričakovati od otrok, da bodo boljši od njih," je pojasnila varuhinja, ki je sicer pohvalila policijo in humanitarne delavce, ker so pripravljeni toliko narediti.
Pri tem po njenem mnenju igrajo pomembno vlogo mediji, ki naj poročajo objektivno in dogajanje predstavijo z neko širino. "Kajti če gledaš ozko, si zelo hitro lahko tudi jezen in nestrpen," je dejala.
Nussdorferjeva je opozorila, še, da so ljudje, ki z migrantskim valom prihajajo k nam, dolgo na poti, imajo veliko osebnih težav in so manj tolerantni.Opozarja še, da je pomembna tudi obveščenost ljudi, saj mnogi, ki prihajajo k nam, ne vedo, kje so in koliko časa bodo, zato so lahko tudi zelo nemirni. Treba jih je obvestiti v njihovih jezikih, je poudarila in dodala, da je seveda možno, da so med temi ljudmi tudi izzivalci in ljudje, ki jim popustijo živci. Prav zato ta trenutek po njenih besedah zahteva veliko strpnosti.
