'Ne moreš se po nesreči napiti in po nesreči hitro voziti'

Policijski inšpektor in psiholog Miha Kunstler je pred 10 leti kot soavtor zakona o varnosti cestnega prometa predlagal zamenjavo izraza prometna nesreča z izrazom trčenje ali trk, a predlog ni bil izglasovan, so pojasnili na okrogli mizi v Ljubljani. "Mislim, da je v Sloveniji napočil čas, da lahko razmišljamo o tej spremembi," je ob tem dejal predsednik zavoda in pobudnik Robert Štaba.

Izraz nesreča lahko hitro prikrije okoliščine tragedije, je poudarila direktorica Agencije za varnost prometa Simona Felser. Po mnenju vodje sektorja prometne policije Generalne policijske uprave Ivana Kapuna pa lahko vpliva tudi na ravnanje na cesti. "Slovenija je v zadnjem času naredila izjemen napredek na področju varnosti v cestnem prometu, a še vedno kljub napredku vidimo ljudi, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti. Vemo pa, da se ne moreš 'po nesreči' napiti, ne moreš 'po nesreči' voziti 50 km/h preveč," je razmišljal. 

Na globalni ravni se različni deležniki že nekaj časa strinjajo, da se pri prometnih dogodkih, kjer so vključeni alkohol, agresivna vožnja ali prepovedane substance, ne moremo več pogovarjati o nesreči, je izpostavil Štaba. "Odgovorni na globalni ravni so rekli, da so dogodki in okoliščine, ko ne moremo več govoriti o nesreči, kajti v naši družbi to ni več sprejemljivo. Govorimo o alkoholu, agresivni vožnji, prepovedanih drogah in substancah ter, posledično, sodnih postopkih," je dejal. Meni tudi, da je izraz diskriminatoren do žrtev in svojcev.

Pobuda zagovarja, da se za takšne dogodke uporabi izraz "trk" ali "trčenje", ki bo jasneje izpostavil odgovornost povzročiteljev in ne pušča vtisa, da gre za nekaj, kar je bilo izven nadzora.

Ministrstvo za infrastrukturo je pobudi naklonjeno, je dejala generalna direktorica direktorata za ceste in cestni promet na ministrstvu Andreja Knez. V spremembi izraza vidijo pozitivne učinke z vidika razumevanja odgovornosti in posledic prometnega dogodka ter pozitiven vpliv na percepcijo celotne prometne kulture in varnosti, je ocenila.

Težave pri spremembi vidi v evropski zakonodaji, kjer se še vedno uporablja izraz nesreča v angleškem jeziku. "To pomeni, da pot ne bo enostavna, kot bi si želeli," je dodala. Knez meni, da bi v slovenski zakonodaji morali spremeniti zakon o pravilih cestnega prometa, ki določa definicijo prometne nesreče, potem pa posredno tudi zakone, kjer je potrebno intenzivno medresorsko povezovanje, je dodala.

Sprememba zakonodaje traja dolgo časa, je opozoril Kapun. "Ne danes ne jutri, če začnemo danes, bomo morda čez 20 let prišli do cilja," je dodal.

Knezovi se beseda trčenje v slovenskem jeziku ne zdi optimalna, zato je pozvala k premisleku. Podobnega mnenja je tudi vodja področja varne mobilnosti pri Avto-moto zvezi Slovenije Erik Logar, ki verjame, da bodo našli pravi termin. Štaba je ob tem povabil jezikoslovce, filozofe in vse druge k iskanju najbolj optimalnega termina.

Spregovorili so tudi o uporabi besede nesreča v medijskem poročanju. Novinar Dnevnika Peter Lovšin je pojasnil, da v medijih že uporabljajo oba izraza, nesreča in trk. "V medijih ni le en termin, vedno je vest, ki podrobno opiše ves dogodek," je dodal. Meni, da imajo besede moč, vendar odpira premislek o uporabi nove besede, ki jo mora sprejeti tudi širša javnost. Predlagal je, da bi izraz prometna nesreča vseeno ostal termin za nekatere lažje dogodke, trčenje pa za tiste hujše.