Ne ministrov, zamenjati je treba Janeza Janšo?

Vlada Janeza Janše je mandat v začetku leta, sodeč po anketi Episcentra, začela z okoli 50 odstotki podpornikov in 47 odstotki nasprotnikov.

Nekaj mesecev pozneje, ko so se vmes zgodili varčevalni ukrepi, ki so prizadeli predvsem javne uslužbence in prejemnike pokojnin iz državnega proračuna, ko je vlada vztrajala pri vpisu fiskalnega pravila v ustavo, pri ustanovitvi državnega holdinga in ko je Janša v Bruslju nespretno omenil potrebo po finančni pomoči reševalnih mehanizmov evra in grozil s politično krizo, pa se je ta podpora stopila na nekaj manj kot 20 odstotkov, tistih, ki vlade ne podpirajo, pa je že okoli 70 odstotkov, vsaj sodeč po anketi Vox populi. To je celo pet odstotnih točk manj, kot so jo anketarji ob njenem koncu merili takratni vladi Boruta Pahorja.

Politična vročina se je z odhodom politikov na počitnice sicer nekoliko umirila, a daje slutiti, da bo pač toliko bolj vroča politična jesen. Menda naj bi se napovedovala celo rekonstrukcija vlade, za kar naj bi vedeli "dobro obveščeni viri znotraj SDS", premier Janša pa takšne napovedi za zdaj še zanika.

Tudi ministra, ki naj bi bila prva na listi za zamenjavo – Senko Pličanič in Vinko Gorenak, še vedno delata s polnimi pooblastili, o menjavi pa menda ne vesta nič.

Da trenutno ni dober čas za kuhanje političnih kriz, menjave, rekonstrukcije in ostale zaplete, sicer menijo ekonomisti, ki so prepričani, da se bo s tem poslabšal mednarodni ugled Slovenije, kar bi še podražilo naše zadolževanje, ki je že tako blizu meje vzdržnega.

Drugačnega mnenja je politični analitik Miro Kline. "Vedno je pravi čas za prave ideje. Večja je kriza, tem bolj nujno je priti na dan z idejo, v katero se bo pripravljena vpreči velika večina državljanov Slovenije. Vse druge je prekladanje bremen z ene skupine na druge, kar ne prinese nič drugega kot nove delitve ter z njimi povezane krize."

Ne ministrov, zamenjati je treba Janšo

Rekonstrukcija vlade po Klinetovem mnenju ne bi rešila ne njene priljubljenosti ne kakovosti delovanja. "Sile med strankami so razporejene tako, da je bilo že ob razglasitvi Janše za mandatarja jasno, da takšna vlada ne more delovati. Nima skupnega imenovalca, skupne ideje, vizije Slovenije čez štiri ali deset let," meni Kline. "Vlada dejansko ne deluje kot celota, sestavljena iz kompetentnih posameznikov, ministrov, odgovornih za svoje področje. Bila je razdeljena na tiste, ki so ukazovali, in druge, ki so zgolj ponižno izpolnjevali ukaze prvih. Tako ni možno voditi velikih sistemov."

Za nizko priljubljenost vlade po njegovem niso krivi zunanji dejavniki, torej gospodarska kriza in potreba po varčevanju in drugih manj priljubljenih ukrepih, ampak kar vlada sama. "Ta vlada je slaba zaradi stila vladanja in ne zaradi okolja, v katerem deluje. V kolikor upoštevamo idejo situacijskega voditeljstva, hitro uvidimo, da obstaja očitno neskladje med kriznim okoljem in stilom vodenja. S prisilo in ustrahovanjem se lahko pridobiva podložnike, nikakor pa ne partnerjev, s katerimi se lahko skupaj doseže prepotreben razvojni preobrat. Rešitev je lahko le skupna naloga vseh državljanov, ki se skupaj odločijo, da se bodo odrekli delu sedanjosti za boljšo prihodnost." meni Kline. A do tega lahko pride le ob dovolj kredibilnem vodji, dodaja.

Bo usodo vlade zapečatilo zlato fiskalno pravilo?

Janša naj bi se trenutno bolj kot z rekonstrukcijo po besedah njegovega kabineta ukvarjal s pripravo proračuna in ukrepi za izhod iz krize. A napoved, da bo jeseni, če ne bo prišlo do soglasja o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, v parlamentu za svojo vlado iskal zaupnico, še naprej visi v zraku in ustvarja napetost.

Tema vpisa fiskalnega pravila v ustavo, ki jo je pravzaprav začel Borut Pahor, je po Klinetovem mnenju "le še ena izmed prehitro izrečenih obljub Slovenije, ki ne prinaša nič drugega kot izražanje pokorne podložnosti tujini".

A tujina je to obljubo takrat vzela resno, z zadnjimi manevri pa si je Slovenija prislužila oznako vzorne šolarke, ki je ušla z vajeti. Tako so jo vsaj poimenovali pri Financial Timesu, kjer tudi menijo, da bo Slovenija precej verjetno med prosilkami za pomoč. Neuspeh parlamentarnih strank, da dosežejo dogovor o vnosu fiskalnega pravila v ustavo in spopadu s problematiko slabih terjatev, po njihovem prepričanju Sloveniji pač ne pomaga, zahtevane donosnosti na slovenske obveznice pa naraščajo, so zapisali.

Zamenjali bi kar vse po vrsti

Koga v vladi bi bilo treba zamenjati, smo spraševali tudi bralce 24ur.com. Zbrali smo 12.717 glasov, večina pa bi zamenjala ali celo vlado ali njenega predsednika Janeza Janšo. Med ministri so največ glasov nepodpore zbrali zunanji minister in prvak stranke DeSUS Karl Erjavec, Vinko Gorenak in Andrej Vizjak.