Ne Milica, ampak Nevenka?

Na Višjem sodišču v Mariboru je bilo sojenje podjetnici s Cvena Milici Makoter, ki naj bi naročila umor svojega soproga Janka Makoterja in bombni ter raketni napad na ljutomersko policijsko postajo in hišo komandirja Jožeta Makoterja, prekinjeno. Izvedeniškega mnenja, ki ga je sodišče naročilo pri kriminalističnem inštitutu iz nemškega Wiesbadna, danes še niso predstavili.

Nova Žalikova resnica...

Pred tričlanski sodni senat pod predsedstvom Branka Reismana je stopil Bojan Žalik, ki je bil v zadevi Makoter že pravnomočno obsojen, in sicer na 30 let zapora zaradi umora Janka Makoterja in poskusa umora Jožeta Makoterja.

Žalik je že na prvostopenjskem sojenju napovedal, da bo, ko bo njegova sodba pravnomočna, povedal vse, kar ve o zadevi Makoter, in to "po resnici". Tokrat pa je Žalik napovedal, da bo več o zadevi Makoter povedal šele potem, ko bo izrabil tudi vsa izredna pravna sredstva. Ob tem je dejal, da med umorom moža obtožene Janka Makoterja v letu 1999 ter med bombnim napadom na Policijsko postajo Ljutomer in raketiranjem hiše svaka obtožene Jožeta Makoterja v letu 2000 ni nobene povezave.

Glede bombnega napada in raketiranja je Žalik dejal, da je do njiju prišlo zaradi vpletenosti Jožeta Makoterja (leta 2000 je bil komandir Policijske postaje Ljutomer) v ilegalne prehode preko državne meje. Po Žalikovih besedah na območju Pomurja ni bilo ilegalnega prehoda, v katerega ni bil vpleten tudi Jože Makoter.

"Tisti, ki smo sodelovali pri prevozu ilegalnih prebežnikov, tega nismo mogli storiti, ne da bi prej nekaj plačali Jožetu Makoterju. Ker pa je ta zahteval še več, kot je bilo dogovorjeno in mu je bilo tudi plačano, je prišlo do bombnega napada in raketiranja," je dejal Žalik in dodal, da je sam žrtev velike sodne zmote.

Z umorom Janka Makoterja povezana svakinja, ne žena?

Žalik je zanikal, da bi mu kdorkoli naročil bombni napad na Policijsko postajo Ljutomer in raketiranje hiše Jožeta Makoterja. Glede umora Janka Makoterja pa je dejal le, da je z njim povezana žena Jožeta Makoterja Nevenka Makoter. Na vprašanje sodnika Reismana, kakšna je bila vloga Nevenke Makoter, pa je odgovoril z napovedjo, da bo tudi o tej zadevi več povedal po odločitvi ustavnega sodišča.

Sodišče je Žalika povprašalo po več t.i. inkriminiranih telefonskih številkah mobilnih telefonskih aparatov. Za telefonsko številko, za katero je bilo naročniško razmerje sklenjeno na ime Žalikove matere Rozalije Žalik, je Žalik dejal, da jo je verjetno uporabljal tudi sam. S te telefonske številke je bilo opravljenih tudi več pogovorov s telefonsko številko, za katero je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je pripadala obtoženi Makoterjevi. Žalik je obremenilni izpis klicev komentiral z besedami, da gre za konstrukt policije.

Žalik je bil v zadevi Makoter že zaslišan kot obtoženi in tudi kot priča. Doslej je izrabil vsa pravna sredstva v okviru rednega sodstva, pred časom pa je vložil tudi ustavno pritožbo, o kateri pa ustavno sodišče še ni odločalo. Poleg Žalika sta bila v zadevi Makoter pravnomočno obsojena še Ladislav Olah in Darko Šink, in sicer Olah na 16 let zapora zaradi umora Janka Makoterja in bombnega napada na Policijsko postajo Ljutomer, Šink pa zaradi pomoči pri umoru Janka Makoterja na osem let zapora.

K pritožbeni obravnavi naj bi danes pristopil tudi Adil Abdulah, ki pa se je zaradi zdravstvenih težav že tretjič zapored pisno opravičil. Po besedah sodnika Reismana je Abdulah v opravičilu tudi zapisal, da o zadevi Makoter ne ve nič povedati. Prav tako naj ne bi nič vedel o inkriminiranih telefonskih številkah.

V pričakovanju izvedeniškega mnenja

Mnenje nemških izvedencev bo deležno velikega zanimanja, saj je prvostopenjsko sodišče kot posebej močan dokaz navedlo rumene samolepilne listke, na katerih naj bi Makoterjeva za pomoč pri umoru moža Janka Makoterja Darku Šinku napisala navodila za uporabo mobilnega telefona.

Sodni senat Okrožnega sodišča v Mariboru pod predsedstvom Maše Butenko je 13. decembra 2004 Makoterjevi za napeljevanje k umoru moža prisodil 30 let zapora, za napeljevanje k umoru svaka Jožeta Makoterja (ostalo je pri poskusu) pet let zapora in za napeljevanje k bombnemu napadu na ljutomersko policijsko postajo dve leti. Sodni senat jo je oprostil le obtožb, da je naročila umor sina Tomija Makoterja. Enotna kazen se je tako glasila - 30 let zapora.

Pritožbena obravnava na drugostopenjskem sodišču se je začela 26. oktobra lani, ko je tričlanski sodni senat na veliko presenečenje tožilstva Makoterjevo izpustil iz pripora. Po besedah sodnika Branka Reismana se je sodni senat odločil za ukinitev pripora, ker je bila obtoženi zaradi dolgotrajnosti postopka (Makoterjeva je bila s presledki v priporu že 42 mesecev) kršena ustavna pravica do sojenja v razumnem roku.

Pred sodni senat Višjega sodišča v Mariboru sta doslej stopili dve priči, Jožek Hojs in Katarina Slemenšek (poročena Barač). Njuno pričanje je bilo povezano s t.i. inkriminiranimi telefonskimi klici v avgustu 1999 (v zvezi z njimi je sodni senat pridobil dodatno izvedensko mnenje družbe Mobitel) in ni postreglo z novimi dejstvi.