Ne le več miši, letos tudi več komarjev

Celinskega poplavnega komarja je več predvsem zato, ker so zaradi povečanih količin padavin spomladi nastale dodatne vodne površine, kjer se razmnožuje. "Kadar nastanejo dodatne vodne površine namreč naš komar hitro razvije več generacij," je pojasnili Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Tigrasti komar, ki je k nam prišel iz jugovzhodne Azije in je zadnja leta prisoten v Sloveniji, pa je letos manj opazen kot prejšnja leta. "Morda ravno zato, ker se je bolj razmnožil naš celinski poplavni komar," meni Trilar.

V nasprotju s prepričanjem mnogih pa po njegovih besedah letos klopov ni nič več kot običajno.

Naši, domorodni komarji pikajo v mraku, tigrasti predvsem podnevi

Tigrasti komar se za razliko od našega komarja, ki se razmnožuje v večjih stoječih vodah, razmnožuje na manjših vodnih površinah, kot so na primer voda za zalivanje domačih vrtov, voda v cvetličnih koritih, odvrženih pločevinkah in podobno. Zato lahko k njegovi zajezitvi najlažje pripomoremo tako, da zunaj v posodah ne puščamo stoječe vode, je pojasnil Trilar. Razlika med našimi domorodnimi in tigrastimi komarji je tudi v tem, da naši pikajo v mraku in le izjemoma podnevi, tigrasti pa predvsem podnevi.

Zatiranje komarjev?

Ljubljanska občina bo letos na nekaterih javnih površinah poskusno testirala sredstvo aqvatain. Ta kemikalija na osnovi silikona na vodni površini naredi tanko plast, ki ličinkam komarja prepreči dihanje, po treh ali štirih tednih pa se razgradi, je razložil Trilar.

Ker so komarji nadležni, se marsikdo res sprašuje, zakaj jih ne zatiramo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so odgovorili, da v Sloveniji trenutno ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oziroma na prostem. "Uporaba insekticidov, dokler so komarji le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, strokovno ni upravičena. V primeru izredne situacije, kot je izbruh bolezni, pa ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni," so nedavno nazaj pojasnili, ko smo že pisali o problematiki komarjev.

Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo njih, temveč tudi druge žuželke, denimo čebele, so razložili na NIJZ. Za larvicide, ki delujejo na ličinke komarjev, pa v naši državi še potekajo postopki registracije, so potrdili.

V primeru izpostavljenosti insekticidnemu proizvodu so namreč možna tveganja za zdravje, ki so odvisna od ravni izpostavljenosti ter od določenega proizvoda. "Proizvod z insekticidno snovjo, ki se za zatiranje odraslih komarjev v nekaterih državah pogosto uporablja (deltametrin), bi na primer ob krajši izpostavljenosti lahko povzročil draženje kože in dihal (na primer poslabšanje astme), mravljinčenje, srbenje, pekoč občutek na koži, odrevenelost, glavobol in omotico, v primeru nesreče in posledične izpostavljenosti zelo velikim odmerkom pa tudi hude okvare živčevja in zastoj dihanja," so utemeljili na NIJZ.

Podnebno segrevanja vpliva na večja odstopanja v naravi

Po opažanjih Slavka Polaka iz Notranjskega muzeja Postojna je letošnje leto na splošno "zelo čudno", kar pripisuje podnebnim spremembam in letošnji spomladanski pozebi. Ta je namreč zdesetkala nekatere vrste, posledično pa povzročila razmah drugih.

Popisi biologov po Polakovih besedah kažejo, da je letos zelo malo metuljev, čmrljev in čebel, prav tako ni veliko polžev lazarjev, ki so pomrznili. Je pa veliko miši, kar pripisuje temu, da je lani bogato obrodila bukev in je bilo na voljo veliko žira.

Zaradi povečanega števila miši je naraslo tudi število primerov mišje mrzlice pri ljudeh, a Polak ocenjuje, da večje nevarnosti ni in da bo narava sama vzpostavila ponovno ravnovesje. Miši se namreč razmnožijo v večjem številu na vsakih nekaj let.

Vsa večja odstopanja v naravi v zadnjih letih Polak sicer pripisuje podnebnemu segrevanju, zaradi katerega prihaja do ekstremnih naravnih dogodkov, kot so huda vročina, pozebe in podobno. "Do neke mere so takšni pojavi normalni, a znanstveniki ugotavljajo, da so v zadnjih letih vse pogostejši", je še opozoril.