Ne le okusi, tudi imena sladoledov vedno bolj nenavadna

Da je sladoled sladica poletja, se je strinjal kuharski mojster Luka Jezeršek, ki je tudi eden izmed sodnikov kuharskega šova MasterChef Slovenija. "Hahaha, ravno ko sem začel pisati odgovore za vaš portal, je mimo prišel brat, ki je po hiši delil sladolede," se je nasmejal, nam poslal fotografijo in dodal, da na vseh njihovih gostinskih lokacijah v poletnem času gostje radi izberejo za sladico ravno sladoled.

Tako kot vsa kulinarika se tudi sladoledni trendi spreminjajo skozi čas. Če so bili včasih poznani osnovni čokolada, vanilija in jagoda, so danes na voljo vsemogoči 'moderni' in eksotični okusi. Iz slaščičarskih vitrin vabijo denimo temna čokolada z malinami, cheesecake z borovnicami, bazilika, sivka, kumarica, grški jogurt s sadjem, arašidi, kokos z ananasom, mango, razne čokoladne različice, ki posnemajo okuse pralinejev, in sladoled, ki obljublja 100-odstotni sadni delež.

Kako na ta sladoledni obrat gleda naš sogovornik, ali klasični sladoledi sploh še pritegnejo? "V zadnjem letih opažam, da je sladoled prišel na isto pot kot poprej vina, piva, kruh z drožmi, pice, siri, govedina (burger, steak ... ). Kaj mislim s tem? Na trgu je ogromno novih proizvajalcev, mladih, ki imajo odlične ideje. Proizvodnja sladoleda je postala butična, okusi so vedno bolj nenavadni, velikokrat se ne uporablja samo kot sladica, temveč tudi v glavnih jedeh in tako naprej," je pojasnil.

Kljub tem sladolednim spremembam bo klasika vedno prisotna, saj je najvarnejša izbira, je ocenil chef Jezeršek. Spremembe smernic v gostinskih ali slaščičarskih vodah pa so stalnica, saj kulinarične mojstre pri eksperimentiranju z okusi in kombinacijami žene radovednost. "Tako kot vsak razvoj, v smislu: kako daleč lahko grem, da bo ljudem še vedno všeč. Seveda je pri lansiranju tovrstnih 'ekstravagantnih' okusov pomembna zgodba, saj je to tisto, kar želimo na nek način z eksperimentiranjem pokazati – da smo edinstveni," je razložil.

'Otroci so zelo neklasični, privlačijo jih pisane barve, imena sladoledov'

Če smo pomislili, da so otroci bolj naklonjeni običajnim okusom sladoleda, pa ni tako, je bil prepričan Jezeršek: "Otroci so zelo neklasični, privlačijo jih pisane barve, imena sladoledov. Pri mojih otrocih sicer to ne drži čisto, saj so kar klasični: Urhu je všeč limona, Sofiji jagoda oziroma sadni okusi, Japec prisega na čim bolj barvito."

Sogovornik je ob tem opazil, da so v preteklosti, ko izbira sladoledov še ni bila tako raznolika, lokalni slaščičarji med seboj tekmovali z imeni sladoledov. "Tisto, kar je bilo včasih modro nebo ali Smrkci, je na primer danes Facebook, najdemo pa tudi YouTube, Snapchat, Instagram. Seveda potem vsi otroci planejo po tem. Če ni dober, mora pa ati do konca pojesti," se je pošalil sogovornik.

Domače sadne lučke je enostavno pripraviti

Za konec smo chefa Luko Jezerška vprašali, ali lahko predlaga, kako si lahko doma pripravimo okusen domač sladoled, ne da bi zato potrebovali sladoledni aparat.

"Ne boste verjeli, ampak za ta odgovor sem se posvetoval z ženo, ki v domači kuhinji običajno, ko me ni doma, z otroki dela sadne lučke. Te imajo otroci veliko raje kot kupljene. Pri odgovoru je bila hitra. Rekla je, da so sladolede doma začeli delati, ko otroci zjutraj niso popili vsega smoothija, ki jim ga redno pripravlja, preden gredo v vrtec ali šolo. Pa je potem dala tisti 'ostanek' v plastični modelček in ga zamrznila," je pojasnil kuharski mojster, kako je zaživela zgodba ženinega sladoleda v domači kuhinji.

Ko je nastopilo poletje, se je 'proizvodnja' še malo povečala, je nadaljeval Jezeršek. "Ta sladoled je torej sadni, običajno je znotraj skoraj vedno banana v kombinacijami s sezonskim sadjem in, na Urhovo željo, nujno limono. V začetku poletja so bile to jagode, zadnji izdelek pa ima notri borovnice z vrta mojega brata," je podal ideje, kako lahko uporabimo sadje.

Slovenci pojemo doma skoraj štiri litre sladoleda na leto

Da gre ledena sladica ljudem v slast, potrjujejo tudi statistične številke. Povprečen prebivalec Slovenije si je po zadnjih razpoložljivih podatkih doma privoščil 3,9 litra sladoleda letno. Za liter sladoleda smo v Sloveniji povprečno odšteli 3,73 evra, cena porcije sladoleda s smetano pa je bila 5,1 evra, je podatke navedel Statistični urad RS (Surs).

Največ sladoleda v EU proizvedla Nemčija

Članice EU so leta 2020 proizvedle tri milijarde litrov te ledene sladice. Največja proizvajalka je bila Nemčija z 21,5-odstotnim deležem, sledila je Italija, ki je izdelala 17,1 odstotka vsega evropskega sladoleda, kažejo podatki Sursa.

V Sloveniji proizvajamo svoj sladoled in ga tudi izvažamo, prav tako ga uvažamo, in sicer največ iz Nemčije in Hrvaške. Skupno smo ga uvozili za 15,8 milijona evrov. Iz naše države pa smo ga izvozili za 85,2 milijona evrov. Od tega je kar tretjina sladoleda potovala v Združeno kraljestvo, skoraj petina pa v Nemčijo, so izračunali pri Sursu.

Imena slovenskih sladoledov povezana z osebnimi in krajevnimi imeni

V začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 568 Lučk, 369 Tomov, 60 Maximov, ob tem pa še 27 prebivalcev s priimkom Kornet ter 79 s priimkom Ježek.

Eden najbolj poznanih slovenskih sladoledov nosi ime Planica. V Sloveniji sta dva kraja s tem imenom, in sicer v občinah Kranj ter Rače-Fram, so seznanili z zanimivostmi pri Sursu.