'Ne' davčni noveli

Poslanke in poslanci so po prvi obravnavi brez glasu nasprotovanja odločili, da sta vladna predloga zakona o javnem naročanju (48 za) in zakona o javno-zasebnem partnerstvu (40 za) primerna za nadaljnjo obravnavo. Nasprotno pa je z današnjim glasovanjem večina (32 poslancev proti 22) odločila, da se zakonodajni postopek o opozicijski noveli zakona o dohodnini konča.

Za zasebna vlaganja v projekte javnega interesa

Namen krovnega zakona o javno-zasebnem partnerstvu je po besedah ministra za finance Andreja Bajuka omogočiti in spodbujati zasebna vlaganja v javno infrastrukturo in druge projekte v javnem interesu. Zakon naj bi tudi zagotovil preglednost in poštenost postopkov sklepanja različnih oblik sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. 

Predvideva tudi različne oblike sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem: pogodbeno partnerstvo, ki se glede na nosilca tveganja deli na koncesijsko oziroma javno naročniško razmerje, in statusno partnerstvo, pri katerem partnerja ustanovita skupno podjetje za izvedbo projekta. Za projekte, katerih vrednost presega 5,2 milijona evrov, bo moral javni sektor obvezno izvesti test o zainteresiranosti zasebnega sektorja za sodelovanje pri izvedbi.

Enostavnejši postopki pri javnem naročanju

Predlog zakona o javnem naročanju po besedah državnega sekretarja Andreja Širclja prinaša poenostavitev nekaterih postopkov ter uvaja plačilno disciplino med izvajalci in podizvajalci. Poslanske skupine so si bile enotne, da je predlog zakona potreben, in napovedale, da ga bodo v prvi obravnavi podprle, v nadaljnjem postopku pa so možne še nekatere izboljšave.

Namen zakona je po Šircljevih pojasnilih uvesti čim bolj enostaven in pregleden sistem naročanja ob hkratni zagotovitvi spoštovanja pravil, ki so v veljavi v EU. Odprava administrativnih ovir prinaša poenostavitev togih pravil v okviru naročanja, med katere sodijo vpeljava enostavnega sistema za objave za naročila nad in pod evropskimi mejnimi vrednostmi prek portala javnih naročil.

Koalicijski predlog o dohodnini brez zadostne podpore

Po drugi strani se je koalicija izrekla predlogu novele zakona o dohodnini, ki ga je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Milanom Petkom (LDS). Z njo bi sicer po pojasnilih Mateja Lahovnika (LDS) uvedli davčni kredit, s katerim je želela skupina poslancev v luči zadnjih sprememb davčne zakonodaje reševati predvsem stanovanjsko problematiko za mlade družine.

Lahovnik je spomnil, da se z novim zakonom o dohodnini, ki ga predlaga vlada, ukinja štiriodstotna olajšava za rešitev stanovanjske problematike. Zato bo po njegovih besedah na slabšem okoli osem odstotkov oz. 102.000 davčnih zavezancev, ki so v letu 2006 uveljavili olajšavo. Predvsem pa bo ta ukrep prizadel mlade družine, ki še nimajo stanovanja. 

Skupina poslancev s prvopodpisanim Petkom je tako predlagala uvedbo davčnega kredita, ki naj bo vsem omogočen v enakem znesku. Davčni kredit bi bil predviden v nominalnem znesku, kar pomeni, da bi imeli zavezanci iz različnih dohodninskih razredov enako možnost izkoristiti stanovanjsko olajšavo, s katero rešujejo stanovanjski problem.