'Ne blokiramo Hrvaške'

V pogajanjih med Hrvaško in EU ni prišlo do 'blokade', še manj pa drži, da bi bila za domnevno blokado kriva Slovenija, je danes zatrdilo slovensko zunanje ministrstvo (MZZ).

V sporočilu za javnost je MZZ pojasnil, da se Hrvaška pogaja z Evropsko unijo "relativno počasi, ker ima težave z izpolnjevanjem zahtev organizacije, v katero želi vstopiti" in ne zato, ker bi njen napredek ovirala Slovenija.

'Hrvaške navedbe niso resnične'

Trditev, da hrvaška dokumentacija, na katero se kandidatka sklicuje v pogajanjih z EU, ne prejudicira meje, po navedbah MZZ ni resnična. "V tej dokumentaciji je cela vrsta elementov (zemljevidov, formulacij, citatov, številk...), ki navajajo k prepričanju, da je državna meja med Slovenijo in Hrvaško že določena in to v nasprotju z dejanskim stanjem oziroma s stališči Slovenije," pojasnjujejo na ministrstvu v Ljubljani in dodajajo, da je Slovenija pravočasno opozorila evropske organe in kandidatko, da je treba bodisi izločiti bodisi popraviti dokumentacijo, ki ne ustreza dejanskemu stanju.

Ob tem na MZZ poudarjajo, da hrvaška stran pri pogajanjih za članstvo v EU upravičeno pričakuje razumevanje in pomoč Slovenije. "Slovenija ima strateški interes, da Hrvaška čim prej postane članica EU, vendar pri tem Hrvaška ne more zahtevati, da Slovenija zanemari dejanske hrvaške poskuse reševanja dvostranskih vprašanj v okviru evropskih pogajanj. Dejstvo je, da Hrvaška vnaša enostranske rešitve in nenavadne zahteve v evropski pogajalski proces. Nobena evropska vlada ne bi dopustila, da bi kandidatka za članstvo v pogajalski proces uvajala rešitve, ki škodujejo članici," pojasnjujejo.

Hrvaška lahko po navedbah MZZ pričakuje "konstruktiven pristop" od prihodnje slovenske vlade, vendar je obenem "zelo nenavadno, da poskuša s takšnimi komplimenti diskvalificirati sedanjo vlado, ki je bila ves čas dejansko konstruktivna do hrvaške kandidature".

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na primer ob robu oktobrskega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Luksemburgu javno pojasnil slovensko stališče. Glede na izjave hrvaških politikov in diplomatov je jasno, da so ta stališča v Zagrebu slišali. Hrvaška je imela tri tedne časa, da zadevo uredi, pa tega ni storila. Stališče iz Luksemburga je javno podprl tudi novi mandatar za sestavo vlade Borut Pahor, v današnjem sporočilu za javnost še piše slovensko zunanje ministrstvo.

Slovenija je sicer že večkrat izrazila pripravljenost, da se odločitev o državni meji prepusti 'tretjemu', pa naj gre za sodišče ali arbitražo ad hoc. Slovenija je tudi povedala, kako si predstavlja izhodišče (25. junij 1991), predmet (morska in kopenska meja) in značaj postopka (elementi pravičnosti), pojasnjujejo na MZZ, kjer pričakujejo, da se bo ta postopek končal pred vstopom Hrvaške v EU.

Hrvati menijo drugače

Hrvaški spletni portal Dnevnik.hr poroča, da "Slovenci izkoriščajo vsako priložnost, da Hrvaški otežujejo pot v Evropo“. Poročajo namreč o zapletu s splavom v Miklavcu. Na hrvaški strani Mure so ogorčeni, da jim slovenske oblasti že pol leta onemogočajo pot do njihovih parcel na slovenski strani. "Zima prihaja, mi pa ne moremo do svojih gozdov po kurjavo,“ je za Novo TV povedal splavar Stanislav Pranklin.

Plovbo s 100 let starim splavom so prepovedali zaradi dotrajanih gred pomola na slovenski strani. Splav je bil do avgusta privezan na hrvaški strani, nato pa je vez popustila. Ko se je splav dotaknil slovenskega ozemlja, so ga slovenski policisti privezali in prepovedali njegovo uporabo ter z omenjenim ukrepom želeli poskrbeti za varnost prebivalcev. Hrvaški splavarji so bili pripravljeni obnoviti slovenski pomol. Priskrbeli so gradbeni material, a jim slovenske oblasti obnove niso dovolile.

Lokalne hrvaške in slovenske oblasti se niso želele pogajati o tako 'kočljivem mejnem vprašanju'. "Ministrstvo za zunanje zadeve je prejšnji mesec slovenskim kolegom poslalo dopis, v katerem zahtevajo vrnitev splava. Slovensko ministrstvo je odpisalo, da so splav zadržali na njihovi strani zaradi preprečitve morebitne nesreče,“ je povedal načelnik občine Podturen Josip Lepen. Predstavniki slovenskega in hrvaškega ministrstva so se nato odločili, da reševanje spora prepustijo lokalnim oblastem.