Čeprav je prvi del mandata praviloma čas za ključne ukrepe, pa je večina kapitalnih koalicijskih projektov v državnem zboru letos padlo, zastalo ali pa so še v predalu. Denimo nuspešen poskus financiranja zasebnega šolstva ali prenos stanovanj iz slabe banke na stanovanjski sklad.
Medtem ko je Šarčeva manjšinjska koalicija sprejela rebalans, ki jih ohranja na oblasti, in še nekaj manjših, pretežno tehničnih sprememb.
Tako so v prvega pol leta skozi sito državnega zbora spravili vsega šest novih zakonov in 34 dopolnitev. Skupaj s protokolarnimi zadevami pa 57 različnih aktov.
To je občutno manj kot pred dvema letoma (lani zaradi volitev številke niso primerljive), ko je bilo v celem letu sprejetih 35 zakonov in 76 novel. Tudi parlamentarne seje so krajše in manj vsebinske, statistiko v veliki meri polni opozicija.
Tudi če podvojimo trajanje sej v prvi polovici letošnjega leta, je to 100 ur razprave manj kot pred dvema letoma in kar petina predlogov manj. Tako ni presenetljivo, da celo del koalicijskih poslancev opozarja, da se tako malo kot v Šarčevem mandatu že dolgo ni delalo.
KOMENTARJI (256)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.