Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade, ki opravlja tekoče posle, so se po dobrih dveh urah pogovorov o predlogu interventnega zakona razšli brez dogovora. Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je tako po poslušanju pripomb sindikatov ugotavljala, da "navdušenja nad zakonom" ni. Napovedala pa je pripravo popravljenega besedila.
Kot je namreč dejala Kamnarjeva, je vladna stran dobila nekatere pobude za popravke zakona. Te bo do torka preučila, jih po svoji presoji vključila v končno besedilo zakona, poslala sindikatom, nato pa bodo videli, ali se sindikati s popravljenim zakonom bolj strinjajo in ali je mogoč dogovor vsaj z delom sindikatov.
V četrtek naj bi nato predlog zakona obravnavala še vlada, nato pa bi ga v petek posredovali v državni zbor, je še povedala Kamnarjeva. Potrdila je, da so ena od točk, ki so jo sindikati izpostavili, tudi določbe glede sodnikov in da bodo tudi te rešitve še preučili.
Razlog za nasprotovanje je rešitev za pravosodne funkcionarje
Prav predlagane rešitve za pravosodne funkcionarje je kot ključen razlog za nasprotovanje izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Sodnikom naj bi namreč po predlogu najprej uskladili plače glede na odločbi ustavnega sodišča, nato pa jim jih znižali, kot velja za ostale funkcionarje.
Takšna izjema je po Štrukljevih besedah nerazumljiva. Če bi v zakonu ostala, pa zanje ne bo sprejemljiv nikakršen zakonski predlog, je pojasnil Štrukelj. "Ker je država – tako je argumentirala vlada sama – v neki izredni situaciji, ni razloga, da bi morali takoj uresničiti odločbo ustavnega sodišča," je še dejal.
'Vladni predlog ne sledi cilju enakomerne porazdelitve bremena krize'
Vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja Dušan Miščevič pa pravi, da je bilo njihovo sporočilo jasno, da takšen predlog ukrepov zanje ni sprejemljiv. Vladni predlog namreč ne sledi cilju, da bi breme krize enakomerno porazdelili in bi ukrepi bremenili tiste, ki so jo povzročili. "Če vlada ne bo pripravila takšnih ukrepov, nekih resnih pogovorov na to temo ni pričakovati," je dodal.
Miščevič je napovedal, da bodo popravljen vladni predlog preučili, vendar močno dvomi, da bo vlada "reševala bistvene probleme".
V sindikatih so sicer že napovedali, da bi neusklajeni interventni zakona poskušali preprečiti s podpisi za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Kamnarjeva odgovarja, da bo odločitev na DZ, da pa je vlada ocenila, da je glede na razmere na področju javnih financ tak zakon smiseln in potreben. V skladu s predlogom se v letu 2012 plače javnih uslužbencev ne bi uskladile z inflacijo, regres pa bi ostal v enaki višini kot letos, torej 692 evrov. Prav tako bi ostala zamrznjena vsa napredovanja javnih uslužbencev.
'Vlada nima mandata za tako rigorozne ukrepe'
V Policijskem sindikatu Slovenije so ogorčeni nad poskusom vlade po uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih. Poudarjajo, da so z večletnim odrekanjem vsem političnim opcijam pomagali premagovati krizne čase, in menijo, da bi morala vlada zdaj varčevati na drugih področjih. "Vlada RS naj varčuje pri agencijah, predvsem tistih, ki so bile ustanovljene v času njenega mandata in so same sebi namen," med drugim pišejo v odprtem pismu.
V sindikatu dvomijo tudi o legitimnosti takšnega početja vlade, saj po njihovem mnenju naj ne bi imela mandata za tako rigorozne ukrepe, kot je predlagani interventni zakon. Menijo tudi, da to ne more biti del tekočih poslov.
Vlada se ne odziva na predloge in ne varčuje na drugih področjih
O tem, da lahko vlada v sedanjem stanju odloča o interventnih ukrepih, dvomijo tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije. Opozarjajo, da je bilo v javnem sektorju že privarčevano na področju plač in drugih prejemkov. Vlado sprašujejo, kaj so privarčevali na drugih področjih, na katera so jih večkrat opozorili. Prav tako opozarjajo, da se vlada ni odzvala na številne njihove predloge, kako privarčevati.
Glede na predloženi zakon, katerega namen je privarčevati 300 milijonov evrov, pa vlado sprašujejo, kakšna bo struktura privarčevanih sredstev. Na plačah in prejemkih naj bi privarčevali 248,2 milijona evrov v letu 2012. Sindikat pa sprašuje, kakšen naj bi bil privarčevani znesek na področju pokojnin in socialnih transferjev, saj tega podatka v obrazložitvi ukrepov ni.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.