'Navajanje velikih znanstvenih raziskav nima učinka, saj verjamejo ljudem, ki jim zaupajo'

Ob pojavu lažnih novic (fake news, post truth, post-faktisch, postfaktičnih novic) se vse bolj pojavlja razmislek, kam utegne pripeljati tako popačenje medijskega prostora. Kako je v zgodbo lažnih novic vpeta znanost, so razpravljali tudi v okviru 25. dni Jožefa Stefana.

Znanost je dejavnost, kjer je bistvo dvom, da je vsaka trditev vedno dvomljiva, ne glede na količino dokazov, pri politiki pa je ravno obratno, da nekateri pri trditvah vztrajajo tudi brez dokazov, je dejal Jadran Lenarčič, raziskovalec in direktor Instituta Jožef Stefan. Prav zato je znanost v tem primeru vedno v podrejenem položaju, saj rabiš dokaze, v drugih sferah pa lahko nekdo izreče nekaj, za kar se že vnaprej ve, da bo dobro sprejeto.

Lažne novice seveda niso izum modernega časa, ampak so znane že iz zgodovine. ''Danes je razlika v tem, da ima vsak svoj medij. Včasih je bila borba za medije, zdaj pa medij imaš. Gre za to, kako se ta resnica oziroma laž izbira. Resnica je samo ena, laži pa je neskončno mnogo, tako da je vprašanje, ali bo resnica v prihodnosti zmagovala. Znanost skrbi za slednje, zato imam občutek, da bo vsaj na kratek rok znanost izgubljala v taki postfaktični družbi,'' je dejal Lenarčič, ki se ne slepi, da znanstveniki, ki morajo biti po definiciji pošteni, ne padejo pod vpliv lobijev in denarja in da lahko tudi znanstveniki vede ali nevede pripomorejo k širjenju neresnic.

''Ko vstopaš na področje neznanega, vstopaš s svojimi idejami o tem, zato izbiraš podatke, da bi to teorijo postavil. Znanost išče modele resnice, resnice nikoli ne zadeneš, ampak jo skušaš predstaviti z nekim modelom ali teorijo,'' je dodal.

Zloraba znanosti

Ekonomist Jože Damijan meni, da znanost, še posebej družboslovna, ni sama po sebi objektivna, ampak je mogoče z uporabo samo določenih podatkov dokazati, kar ustreza prepričanju posameznika in da je možno tudi znanost zlorabljati z dosego določenih namenov. Tako je spomnil, da so ekonomisti ob nastopu krize zlorabili dejstva, da so priredili metodo, da so dokazovali, da država v gospodarstvu nima česa iskati.

Lenarčič je opozoril tudi na nepopolnost informacij. ''Če ne poveste vseh komponent o nekem vektorju, da govorite o devetih, ne pa tudi o deseti komponenti, lahko popolnoma zavedete človeka. Neresnica je tudi to, da ne poveste celotne zgodbe.'' Njega osebno, tudi kot elektroinženirja, motijo nepopolne informacije o električnih avtomobilih, ki imajo veliko prednosti, a bistveno vprašanje je tudi, od kod in kako pride elektrika do tega avtomobila. Da je torej bistvena razlika, ali pride preko kablov iz termoelektrarne, s čimer narediš ogromno škode naravi ali pa iz sončnih celic na lastni strehi hiše, s čimer pa si naredil ogromno koristi. 

Še verjamemo znanosti?

Vsekakor je dvom dobrodošel, če ima neko osnovo in dejstva, a v zadnjem času je mogoče vse prevečkrat zaslediti, da številni dvomijo v tone dokazov in raje verjamejo nečemu, kar je rekla soseda ali kar je bilo zapisano na Facebooku. Tako se zdi, da institucije vse bolj izgubljajo zaupanje.

Lenarčič meni, da znanstveniki še uživajo zaupanje. ''Splošno mnenje ljudi je, da so znanstveniki tisti del družbe, ki mu je potrebno verjet. Tudi tu je možno najti odstopanja, ker ljudje verjamejo svojemu okolju. Če je soseda rekla, to gotovo drži, pa naj rečejo znanstveniki kar hočejo, ampak to so bolj izjeme in te ne smejo biti pravilo. Še vedno sem optimist, da nam družba verjame. Tudi drža, ki jo ima naš inštitut, je, da bo tej družbi pomagala h koordinatnemu sistemu, ki ga potrebuje.''

''Zelo težko se je boriti proti govoricam, ker zaupamo referenčnemu krogu. Navajanje velikih znanstvenih raziskav sploh nima učinka, ker jim ne verjamejo, ampak verjamejo ljudem, ki jim zaupajo. Potrebujemo močno regulacijo socialnih omrežij, ki bi morala zagotavljat nevtralnost,'' pa je dodal Damijan.

''Fake news ne more kar izginiti. To je način manipulacije in ga uporabljajo politiki in podjetja že ves čas, spremenila se je le tehnika, kako se te lažne novice širijo. Prej so bili to množični mediji, zdaj se uporabljajo neposredno socialna omrežja. Moč kapitala, ki kontrolira serverje, se je s tem močno povečala, bistveno se je povečala tudi možnost manipulacije. Velik kapital lahko kupi dostop do podatkov in načrtno manipulira z ljudmi, tam kjer so ranljivi pri ustvarjanju zavesti o nekaterih problemih,'' je še opozoril Damijan.