Prvi ukrepi za pomoč po poplavah v petek

Država mora nujno sprejeti strategijo o zagotavljanju poplavne varnosti, saj bi bile podobne katastrofe v prihodnosti prehud udarec slovenskemu gospodarstvu, je povedal Franc Bogovič (SLS). "Sistem zaščite in reševanja se je v zadnjih letih skrbno gradil, na področju poplavne varnosti pa je dobesedno razpadel sistem, ki je bil do 90 let učinkovit," je izpostavil. Prepričan je, da je treba na področju izvajanja nalog varstva proti poplavam organizirati učinkovito službo, zagotoviti ustrezen sistem in več sredstev.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je pojasnila, da so bila opozorila pred zadnjimi poplavami pravočasna in ustrezna, da pa smo bili neuspešni pri osveščanju ljudi, da bi ravnali bolj samozaščitno. "Naučiti se bomo morali živeti z dejstvom, da smo na poplavnem območju. Hidroelektrarne imajo ključen vpliv na pretok voda, zato je njihova sinhronizacija za pretoke voda ključna," je dodala.

Kmetijski minister Dejan Židan je izpostavil, naj se pri sanaciji škode upoštevajo tudi priporočila ljudi, ki živijo na najbolj ogroženih območjih. "Pričakujemo pa tudi bistvene spremembe na področju zavarovanja pred škodami, najverjetneje na podoben način, kot je to pri avtomobilih," je dodal.

Da je za poplavno varnost bistveno medresorsko sodelovanje in usklajevanje, je poudarila Lidija Globevnik z Inštituta za vode. "V tem trenutku ni telesa, kjer bi se stvari usklajevale. Treba je pogledati, kje so konceptualni, zakonski problemi, šele potem preiti v sistemske spremembe," je povedala.

Člani odbora menijo, da je treba na področju poplavne varnosti jasno razmejiti pristojnosti med državo, lokalnimi skupnostmi in tistimi, ki uporabljajo vodo za poseben namen.

Odbor predlaga vladi, da v proračunih za leti 2011 in 2012 vzpostavi posebno proračunsko postavko za zagotavljanje namenskih zagonskih sredstev za izvajanje EU-projektov za področje voda, kjer sodelujejo državni organi.

Prvi ukrepi za pomoč po poplavah v petek

Prvi ukrep, ki bo blažil posledice škode v gospodarstvu po poplavah, bo po besedah ministrice za gospodarstvo Darje Radić objavljen v petek. Poziv za dodelitev sredstev bo objavil Slovenski podjetniški sklad, ministrstvo pa je za ta ukrep zagotovilo 5,6 milijona evrov. "To je interventna pomoč podjetjem," je pojasnila ministrica in dodala, da se bo pomoč izplačevala po pravilu "de minimis".

To pomeni, da bodo podjetja lahko dobila največ 200.000 evrov nepovratnih sredstev za sanacijo škode, vendar na podlagi predloženih dokazil o višini škode. Po tem ukrepu pa po ministričinih pojasnilih ne bodo mogla poseči tista podjetja, ki so v zadnjih treh letih že koristila pomoč po tem načelu.

Podjetja, ki torej ne bodo mogla dobiti pomoči po pravilu "de minimis", lahko koristijo jamstva Slovenskega podjetniškega sklada s subvencijo obrestne mere, ki jih sklad daje za najem bančnih posojil, je pojasnila.

Ministrica je ocenila, da na tak način podjetja lahko lažje pridejo do likvidnostnega kredita za obnovo zalog ali za pridobitev potrebnih sredstev za nadaljevanje proizvodnje. Podjetja, ki so v poplavah utrpela škodo, bodo po njenih navedbah deležna prednostne obravnave.

Radićeva je spomnila, da vlada pripravlja tudi program ukrepov za sanacijo škode ob poplavi. Tega bodo lahko koristila podjetja, kjer je škoda zaradi poplav ogromna, kot je npr. Svea.

Škoda se sicer še popisuje, če bo dovolj velika, bo vlada skušala pridobiti evropska sredstva, je še dejala ministrica Radićeva in dodala, da bodo v nasprotnem primeru sredstva iskali znotraj proračunskih sredstev.