Ne dovolite, da vas oddaljeni dostop drago stane: Zaščitite svoj denar še danes!
Splet je postal nepogrešljiv del našega življenja. Spletno bančništvo, spletne trgovine in družbena omrežja olajšajo naša vsakodnevna opravila. A hkrati se na spletu skrivajo tudi številne nevarnosti, spletni prevaranti pa postajajo vedno bolj spretni in iznajdljivi.
Ne nasedajte obljubam o visokih in hitrih zaslužkih
Med najpogostejšimi spletnimi prevarami prevladujejo investicijske prevare, ki so v porastu, saj so goljufi vedno bolj prefinjeni. Ti se pogosto predstavljajo kot strokovnjaki za vlaganje, ki obljubljajo visoke in hitre zaslužke z minimalnim tveganjem. Ali pa k investiranju vabijo s pomočjo lažnih objav v imenu znanih osebnosti ali naključnih lepih mladenk, ki so zaslužile bogastvo v samo nekaj mesecih. Resnica je običajno povsem drugačna. Žrtve teh prevar po navadi izgubijo ves svoj denar.
Investicijske prevare v zadnjem času potekajo tudi na način, da goljufi žrtve pokličejo po telefonu in se predstavijo kot finančni strokovnjaki različnih kripto platform. Žrtve obvestijo, da so v njihovi kriptodenarnici našli oplemeniten kripto denar, ki pa bi ga bilo treba prenesti na račun žrtve, da postane pravi denar. Ker to ni preprost postopek, goljufi izjemno prijazno ponudijo pomoč in žrtvi predlagajo namestitev programa za oddaljen dostop do naprave žrtve, ki pa goljufom v resnici omogoči prestrezanje podatkov in nadzor nad napravo žrtve.
Na tak način goljufi pridobijo avtentikacijska sredstva za prijavo v spletno ali mobilno banko žrtve in jo opeharijo za ves denar. Goljufi se torej zatekajo k različnim trikom, da bi pridobili vaše zaupanje. Uporabljajo lažne trgovalne platforme, ki so videti kot prave, ponarejajo dokumente in objavljajo lažne oglase. V zadnjem času so se med drugim pojavili tudi lažni oglasi za službe in oglasi za nudenje pomoči žrtvam spletnih prevar. Zato je zelo pomembno, da ste previdni in se ne pustite zavesti obljubam o hitrem in enostavnem zaslužku, ste pozorni na telefonske klice neznancev in nikomur ne omogočite oddaljenega dostopa do vaše naprave.
Ne zaupajte osebnih podatkov ali gesel neznancem, ki vam domnevno želijo pomagati
Bodite previdni pri e-poštnih sporočilih in telefonskih klicih, ko vas prosijo za osebne podatke, podatke o kartici ali podatke za dostop do vaše spletne ali mobilne banke, in ne nasedajte klicateljem, ki vam nudijo domnevno pomoč pri reševanju tehničnih težav. Če sumite, da ste žrtev prevare, se takoj obrnite na svojo banko ali hranilnico, dogodek pa prijavite policiji in Si-Certu.
Spletno ribarjenje (phishing): Ko prijazna e-pošta skriva zlobne namere
Phishing je ena najpogostejših metod, ki jo prevaranti uporabljajo, da od vas pridobijo osebne in občutljive podatke, podatke o vaši plačilni kartici ali vaša gesla za dostop do spletne ter mobilne banke. V ta namen žrtvam pošiljajo lažna e-poštna sporočila ali SMS-e, v katerih so priložene povezave, ki vodijo na lažne spletne obrazce, kamor je treba te podatke vpisati. V teh sporočilih je vedno izražena neka nuja in pogoj, npr. vaš paket ne bo dostavljen, vaš račun je treba podaljšati, plačilo ni bilo izvedeno, davek ni bil poravnan, zadeli ste nagrado, prejeli boste brezplačno vinjeto in podobno, vse zato, da se žrtev ustraši in sledi navodilom sporočila.
Obstaja mnogo načinov izvajanja phishing napadov in ti postajajo čedalje bolj lokalizirani (npr. za krinko uporabljajo imena in storitve slovenskih podjetij), napadi pa so personalizirani in prilagojeni posamični žrtvi.
Da se zaščitite pred phishing napadi, bodite vedno previdni pri klikanju na povezave, ki ste jih prejeli v e-pošti ali SMS-u. Natančno preverite e-naslov, od koder je bilo sporočilo poslano. Nikdar ne vpisujte svojih osebnih in kartičnih podatkov ter gesel na povezave, ki vodijo na neznane spletne strani. Najbolje je, da sumljivo e-poštno sporočilo takoj izbrišete. Če ste v dvomih, pokličite institucijo ali podjetje in preverite, če je vaše prejeto sporočilo resnično. Prav tako je pomembno, da imate na napravi nameščen zanesljiv protivirusni program in da redno posodabljate svoj operacijski sistem.
Spletne prevare, ki jih morda še ne poznate
Med pogoste spletne prevare sodijo tudi spletne trgovine, ki ponujajo izdelke po neverjetno nizkih cenah ali pa prodajajo izdelke priljubljenih blagovnih znamk in so pogosta past za spletne kupce. Te spletne trgovine so pogosto le fasada, za katero se skrivajo prevaranti. Ko žrtve opravijo nakup, izdelka nikoli ne prejmejo, denar pa je izgubljen.
Sorodne pa so tudi prevare s spletnimi oglasniki, ki so odlično orodje za prodajo rabljenih stvari, vendar pa se na njih skrivajo tudi številni prevaranti. Ti objavijo oglase za prodajo izdelkov po zelo ugodnih cenah, ko pa se žrtev odzove, jo prevaranti prepričajo, da jim nakaže denar vnaprej, na primer prek Western Uniona ali drugih podobnih storitev. Žrtev nakaže denar, izdelka pa ne prejme.
Varnost na spletu: Vaša odgovornost
Z nekaj preprostimi koraki se lahko učinkovito zaščitite pred zlorabo osebnih podatkov in finančnih sredstev. Tako boste lahko mirno spali in se posvetili pomembnejšim stvarem.
Za varnost naj skrbijo naslednja osnovna varnostna pravila:
- Z nikomer ne delite svojih gesel, osebnih podatkov in podatkov o svoji plačilni kartici.
- Zaščitite se pred krajo identitete in svojih podatkov.
- Prek elektronske pošte, sporočila SMS ali telefonskega klica nikoli ne posredujte osebnih podatkov ali gesel za vstop v elektronsko ali mobilno banko.
- Na povezavah, poslanih prek elektronske pošte ali sporočil SMS, nikoli ne vpisujte osebnih podatkov ali gesel za vstop v elektronsko ali mobilno banko.
- Sumljiva sporočila, ki jih prejmete domnevno s strani banke ali hranilnice, vedno preverite.
- Bodite pazljivi pri nameščanju programske opreme tudi z zaupanja vrednih spletnih mest.
- Bodite pazljivi pri dodeljevanju pravic za dostop do svojih naprav, saj s tem posamezni programi pridobijo pravice za branje vsebine zaslona in izvajanje klikov brez uporabniške interakcije. Na ta način napadalci prevzamejo popoln nadzor nad vašo napravo.
- Upoštevajte dobre prakse pri geslih in ne uporabljajte istih gesel za dostop do različnih spletnih aplikacij in storitev.
- Pogosto menjajte geslo in številko PIN.
- Izogibajte se samodejnemu shranjevanju gesel v internetnem brskalniku.
- Bodite pozorni ob vsakem telefonskem klicu, pri katerem gre za posredovanje osebnih podatkov in gesel.
- Obiskujte in kupujte samo na preverjenih internetnih straneh.
- Poskrbite za varnostne kopije podatkov.
- Uporabljajte programsko opremo za zaščito pred virusi in zlonamerno kodo na svojih računalnikih ter na prenosnih napravah.
- Ozaveščajte družinske člane glede varnosti na internetu.
Zavedati se morate, da lahko za svojo varnost pri spletnem poslovanju (ne le bančnem) največ naredi vsak posameznik/uporabnik sam.
Kaj pa, če se vseeno zgodi?
Če ste postali žrtev spletne prevare, je pomembno hitro ukrepanje, da skušate zmanjšati nastalo škodo. V pomoč so vam lahko spodnji koraki:
- Ostanite mirni. Poskusite ohraniti trezno glavo in sistematično rešujte problem.
- Blokirajte vse dostope: če ste razkrili svoje bančne podatke, takoj kontaktirajte svojo banko ali hranilnico in zahtevajte blokado kartice ter računa. Spremenite gesla za vse svoje spletne račune.
- Zberite vse dokaze: zapišite si vse podrobnosti o prevari, vključno z datumi, časom, zneski, spletnimi naslovi, e-poštnimi naslovi in drugimi relevantnimi informacijami. Shranite vso komunikacijo s prevaranti.
- Spremenite varnostne nastavitve: Poskrbite za raven varnosti na vseh svojih spletnih računih. Omogočite dvostopenjsko preverjanje pristnosti, kjer je to mogoče.
- Prijavite prevaro:
- Policiji: Podajte prijavo na najbližji policijski postaji.
- Banki ali hranilnici: Obvestite svojo banko ali hranilnico o prevari in zahtevajte pomoč pri vračilu izgubljenega denarja, če je to mogoče.
- Incident prijavite Si-Certu.
Naročnik oglasne vsebine je Združenje bank Slovenije – GIZ.
