Natovo budno oko, ki vidi stotine kilometrov daleč

Zavedanje, kje se nahaja sovražnik, je lahko usodna razlika med življenjem in smrtjo ter zmago in porazom v bitki ali celo vojni. Sposobnost pregleda nad bojiščem in prepoznavanje nasprotnikovih premikov sta zato pogosto odločilnega pomena. Pri tem neprecenljivo vlogo igrajo letala za zgodnje opozarjanje in nadzor in zraka, bolj znana pod kratico AWACS. 

Poenostavljeno: gre za leteče radarje, ki jih najmočnejše vojske na svetu uporabljajo za zaznavanje nasprotnikovih letal, helikopterjev, ladij in celo kopenskih vozil. Letala AWACS pa delujejo tudi kot poveljniški center za koordinacijo delovanja bojne skupine. Letala se lahko uporabljajo tako za ofenzivne kot obrambne operacije. Njihova vloga pri iskanju in reševanju posameznikov ali skupin prav tako ni zanemarljiva. 

AWACS ima pomembne prednosti pred zemeljskimi radarji. Zaradi višine leta, okrog 10.000 metrov, lahko zazna precej bolj oddaljene tarče. Radarski žarki namreč potujejo naravnost in ne morejo slediti ukrivljenosti Zemlje. Tarče, ki se nahajajo pod obzorjem, so sicer prav tako nevidne tudi za leteče radarje, vendar je njihov horizont zaradi višine leta precej večji. Leteči radarji lahko zaznajo cilje več sto kilometrov daleč, in sicer aktivno do 500 kilometrov ter pasivno do 300 kilometrov.

Letalo je dolgo 46,6 metra, široko 4,5 metra, ima razpon kril 44,43 metra, poganjajo pa ga štirje turboreaktivni motorji TF-33-PW110A. Radarska kupola ima premer 9,1 metra. Z letalom upravlja tričlanska letalska posadka in 12-članska posadka za misijo, katere zasedbo je mogoče prilagoditi potrebam misije.

Ena ključnih prednosti pred zemeljskimi radarji pa je njihova nenehna mobilnost v zraku. To pomeni, da so za sovražnika precej bolj nedosegljiva tarča od zemeljskih radarjev. "Naša najboljša obramba je ustvarjanje razdalje," pove stotnik Mark, ki opravlja funkcijo poveljnika sekcije za nadzor zračnega prostora. Letalo na nalogah spremljajo tudi lovska in prestrezna letala, čeprav je tokrat na Dolenjskem pristalo brez napovedanega spremstva para Eurofighterjev. "Obramba je odvisna od stopnje nevarnosti, našega položaja, katera podporna sredstva imamo na voljo. Torej kje se nahajamo in kako daleč je grožnja. Imamo tudi taktično prednost, ker smo mobilni in se lahko umaknemo od nevarnosti, preden nas ta doseže." 

 Pri podpori lovcev v zračnih dvobojih lahko letala AWCAS – ki se, kot pravi posadka, nahajajo v središču vodenja bitke – z letali Nata delijo radarsko sliko in povečajo njihov doseg zaznave oz. prepoznavanja nasprotnika.

Približno 250 milijonov evrov vredno letalo je tako skoraj neprecenljivo sredstvo v rokah sil zavezništva Nato, ki v Evropi razpolaga s 14 letali E-3 AWACS. Le tri so dovolj za vzpostavitev skoraj popolnega nadzora zračnega prostora nad Srednjo Evropo. Približno toliko jih je na običajni dan tudi v zraku nad staro celino. Trenutno letalo sodeluje v izvajanju podporne dejavnosti in nadzora na vzhodnem krilu Nata ter tudi na območju preostalega dela Evrope. 

Stotnik Mark poudarja, da so zmogljivosti izvajanja nadzora zračnega prostora in morske gladine res izjemne. "Letala so bila sicer v osnovi zasnovana za odkrivanje večjih letal na velikih razdaljah. Toda od takrat je bilo izvedenih več modifikacij radarja, ki so močno okrepile njegove zmogljivosti." V zadnjih letih je bila v modifikacije letala, ki je bilo sicer zasnovano že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja na osnovi Boeinga 707, vložena približno milijarda evrov, kar naj bi podaljšalo njegov vek do leta 2035. "Na sposobnost zaznavanja ciljev vpliva več dejavnikov. Odvisno je od tega, kje smo, kje je tarča, kako velika je in tudi kakšno je vreme," pojasnjuje.

Kako deluje sistem obveščanja? Podatke, ki jih pridobijo s prepoznavo ciljev, "spravimo skozi sistem podatkovne povezave vse do višjih štabov in vodstva Nata". Podatki, ki jih pridobi letalo, se denimo delijo tudi z obveščevalnimi službami, ki lahko na ta način z aktualnimi informacijami iz zraka močno izboljšajo svoje delovanje. Skupaj z ostalimi radarskimi sredstvi, ki jih ima na voljo zavezništvo, pa ključno pripomore pri vzpostavljanju pregledne slike izbranega območja. 

Letalo lahko z enim polnjenjem goriva v zraku ostane od osem do 10 ur, možnost dotakanja goriva v zraku pa mu omogoča, da svoj čas poleta podaljša, "kolikor je potrebno".

Prva večnacionalna enota zavezništva

Ob pristanku letala AWACS je poveljnik 15. polka vojaškega letalstva polkovnik Janez Gaube dejal, da to potrjuje, da je SV in njeno letalstvo na pravi poti. Po njegovih besedah je letalska baza s tem tudi dokazala, da je pripravljena, opremljena in usposobljena za podporo tem letalom. 

Poveljnik enote polkovnik Maurizio Maggio je povedal, da gre za eno redkih vojaških sredstev, ki si jih lasti in jih upravlja Nato. "Gre za prvo večnacionalno letalsko enoto, ki jo je ustanovilo zavezništvo." Skupno posadke letal AWACS tvorijo pripadniki 19 držav članic severnoatlantskega zavezništva. 

Maggio je ob tem pohvalil Slovenijo in dejal, da ta v Natu že od leta 2004 igra ključno vlogo. Po njegovi oceni Slovenija prispeva k skupnemu odvračanju in tudi varnosti drugih držav članic.

Na cerkljanskem letališču se je letalo zadržalo približno pet ur, nato pa je poletelo nazaj proti bazi v nemškem Geilenkirchnu. Prispevek o prvem prihodu letala v Slovenijo si boste lahko ogledali v četrtkovi informativni oddaji Svet na Kanalu A.